Upajo, da bo zdaj konec medsebojnih obračunavanj in da se bodo namesto tega vsi trudili za dostojno zaznamovanje spomina na Maistra. Pravijo, da se v polemiko več ne mislijo vključevati.

Proti selitvi generalovih posmrtnih ostankov
Predsedujoče Društvo vojnih invalidov Maribor se je v imenu koordinacije mariborskih veteranskih organizacij odločilo javno predstaviti svoja stališča, potem ko se je v polemikah ob ustavitvi projekta postavitve Maistrove grobnice v Mariboru kazalo s prstom tudi nanje. Te organizacije so konec marca zavzele enotno stališče proti selitvi generalovih posmrtnih ostankov s pokopališča Pobrežje na pokopališče Dobrava.

"Druži nas domoljubje in zavest, da smo se vsak v svojem času in danih razmerah bojevali za Slovenijo in zmagali," je poudaril predsednik Društva vojnih invalidov Maribor Vasja Cimerman.

"Domoljubje je tista osnovna vrednota, ki nas druži in prav zato nam ne more biti vseeno, kaj se v naši družbi dogaja. Veterani smo skupnost, ki je sestavni del širše družbene skupnosti, zato delimo z njo tako dobro kot tudi slabo. To je tudi bil glavni razlog, zakaj smo se vključili v razpravo okoli postavitve grobnice generalu Maistru," je dodal.

Sredi aprila odstopili Maistrovi svojci
Poudaril je, da je bila končna odločitev v rokah Mestne občine Maribor. Sredi aprila, ko so od tega odstopili tudi Maistrovi svojci, se je občina odločila ustaviti dejavnosti v okviru načrta selitve Maistrovih posmrtnih ostankov v novo grobnico. "Žal se je tudi na tem primeru pokazalo, da niti pri tako pozitivnih osebnostih, kot je general in pesnik Rudolf Maister, nismo sposobni biti enotni in Maistra vsaj simbolično dvigniti višje," je takrat sporočil župan Andrej Fištravec.

Rudolf Maister se je rodil leta 1874, umrl pa leta 1934. Pokopan je v običajnem družinskem grobu na pobreškem pokopališču, kar naj bi bilo mišljeno kot le začasna rešitev. Njegova sinova sta leta 1938 po besedah zbiralca mariborskega domoznanskega gradiva Primoža Premzla naročila izdelavo načrta za monumentalnejšo grobnico, a njene izgradnje nikoli ni bilo.

Različna mnenja glede selitve grobnice
Premzl je predlagal, da se ta načrt uresniči letos ob 100-letnici Maistrovih akcij za severno mejo, a so obstajala različna mnenja, ali grob ohraniti na pobreškem pokopališču ali ga preseliti na pokopališče Dobrava, kjer je več prostora.

Kdo je za ohranitev grobnice na pobreškem pokopališču?
Koordinacija Zveze društev generala Maistra, Domovinskega društva generala Maistra Maribor, Zveze veteranov vojne za Slovenijo Maribor, društva Sever Maribor, ZZB za vrednote NOB in Društva vojnih invalidov menijo, da bi bilo treba nadgraditi obstoječi Maistrov grob, ne pa ga seliti na Dobravo. Pri Premzlovi pobudi jih je med drugim zmotila finančna nedorečenost projekta, dejstvo, da bi bila to družinska grobnica, ter nujnost spremembe občinskega odloka za dobravsko pokopališče.

"Pobrežje je mestno pokopališče Maribora in je zato primerno za zadnji počitek tako pomembne osebnosti, medtem ko ima Dobrava povsem drugačen značaj, saj je bila zasnovana v smislu enakosti po smrti," je na novinarski konferenci v Mariboru razložil arhitekt Niko Stare.

Pobuda k strpni debati
Zgodovinar, predsednik Domovinskega društva generala Maistra Maribor Aleš Arih obžaluje, da so polemike okoli grobnice zasenčile drugo dogajanje v letošnjem Maistrovem letu. "Morali bi zavarovati lik generala Maistra s strpno debato in dejstvi," je dejal. "S tem končujemo to polemiko in se ne mislimo več vključevati vanjo," je k temu dodal Cimerman.