Po ministrovih besedah predlog novele zakona o kulturni dediščini med drugim odpravlja nejasnosti glede nekaterih definicij in popravlja notranje neskladnosti v zakonu. Med novostmi omenja tudi nagrado za naključne najditelje arheoloških ostalin, ki so posebnega pomena. Poleg tega predlog med drugim skrajšuje postopke pri pridobivanju kulturnovarstvenega soglasja pri posegih na dediščini, spreminjajo se določbe o prenehanju statusa spomenika, spremembe pa so tudi na področju inšpekcijskih služb.
Ljudmila Novak iz NSi-ja je v razpravi izrazila mnenje, da predlog novele ne prinaša nekaterih potrebnih sprememb. Novosti tako pogreša glede danes sorazmerno slabih stimulacij za lastnike dediščine, dotaknila pa se je še stroškov arheoloških raziskav, ki jih je v primeru, ko naleti na arheološke ostaline, dolžan nositi investitor.
Nagrada za naključne arheološke najdbe
Samo Bevk iz SD-ja v povezavi z 12. členom, ki se nanaša na prenehanje statusa spomenika, opozarja, da so občine to doslej počele samovoljno, s predlagano spremembo jih bodo zavezali k pridobitvi soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ob tem ga je zanimalo, kdaj bi to lahko bila dobra rešitev. Kar se tiče nagrade za naključne najditelje arheoloških ostalin, pa ga je zanimalo, ali bo 40.000 evrov za to postavko na letni ravni, kot je predvideno, zadostovalo. Kot je pojasnil Andrej Gaspari z ministrstva za kulturo, bi ta sredstva morala zadostovati.
V pripravi je že drugi sklop sprememb zakona, ki bo po Grilčevih besedah končan v dveh mesecih. Predlog novele zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo prinaša novosti v več sklopih, pravi.
Kulturne žepnine za samozaposlene
Na področju samozaposlenih uvaja kulturne žepnine, na področju javnih zavodov nalaga pripravo srednjeročnih strateških dokumentov, pripravo strateških aktov na področju kulture pa nalaga tudi občinam oziroma lokalnim skupnostim. Spremembe po njegovih besedah nakazujejo, kako bo oblikovan novi predlog zakona, ki bo prav tako pripravljen v dveh mesecih.
Več pripomb na predlog novele je navedla predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ-ja Andreja Kurent. Jožef Jerovšek iz SDS-a je posledično opozoril, da je predlog novele zakona preveč nejasen, označil ga je za polovičarskega, saj bi vlada po njegovem prepričanju morala vse spremembe veljavnega zakona predložiti naenkrat, in ne v dveh delih.
Jerovšek je izrazil tudi nestrinjanje s predvidenim usposabljanjem članov svetov javnih zavodov, saj sam meni, da bi bilo vanje treba izbrati ljudi, ki ustrezna znanja že imajo. Zanimalo ga je tudi, kolikšen strošek bo predstavljalo njihovo izobraževanje. Grilc je pojasnil, da bo celotno breme v tem primeru prevzelo ministrstvo in da dodatnih stroškov ne bo.
Urejanje problematike pokojnin baletnih umetnikov
Poslanci so več pozornosti namenili dopolnilu, ki se nanaša na pokojnine za baletne umetnike. Večinoma menijo, da bi bilo problematiko baletnih plesalcev treba urediti sistemsko, vendar so dopolnilo, ki predvideva, da se baletnikom za 12 mesecev dela prizna 18 mesecev delovne dobe, kljub temu podprli. Majde Potrata (SD) je dejala, da je današnja podpora amandmaju zagotovilo za začetek urejanja težav na področju baleta, ki se jih sicer zavedajo že več let.
Poslanci so k obema predlogoma novele sprejeli tudi dopolnilo poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki se nanaša na pripravo lokalnih programov za kulturo.