Revijo Mentor je pred 35 leti zasnoval pisatelj Peter Božič, pobudnik revije in tudi dolgoletni mentor, pomembno delo pa je opravila dolgoletna urednica revije Dragica Breskvar Vesković, ki je bila zadnjih 30 let gonilna sila revije. V Mentorju so med drugim pisali Taras Kermauner, Vid Snoj, Ivo Svetina, Tone Peršak, Manca Košir, Matjaž Pikalo, Feri Lainšček, Gabriela Babnik, Aleš Šteger in Mitja Čander.

"Če pogledamo po tej mladi ekipi, ki vodi revijo Mentor, ima ta edina in najpomembnejša literarnomentorska revija prihodnost," je ob predstavitvi likovno in vsebinsko prenovljene revije dejal Igor Teršar, direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD), ki izdaja revijo. "Revija je dobila tudi novo podobo, saj se želimo z njo približati tudi mlajšim generacijam," je še dejal Teršar.

Kot je pojasnila Riglerjeva, JSKD pripravlja različne razpise: za osnovnošolske avtorje (8. in 9. razred), festival mlade literature Urška za avtorje med 18. in 30. letom in nagrade za seniorje. "Veliko jih piše in veliko si jih želi tudi komentar, usmeritev pri svojem delu," je še dejala Riglerjeva. Možnosti za objave je danes veliko: od spleta do tiska. "Le redki pa dobijo komentar za svoje delo, če hočemo brati in objavljati kakovost, potrebujemo mentorje. In mladi, ki stremijo k dobri literaturi, se vračajo na javni sklad, ki je po mojem mnenju edina institucija v Sloveniji, ki skrbi za kakovostno ustvarjalnost," je še dejala Riglerjeva.

"Vsi bi radi pisali, vsi bi radi objavljali, berejo pa čedalje manj, in to se tudi vidi v njihovem ustvarjanju. Mentor bi želel početi to, kar je počel že 35 let - biti neka profesionalna stroga vrata in ne vsakogar spustiti skozi," je dejal glavni urednik revije Aljoša Harlamov. Objavljati v neki literarni reviji pa ima po moji oceni neko posebno težo, zato mora biti uredniški tim, ki ga sestavljajo profesionalci, ki bodo lahko rekli - to bomo objavili, ker je dobro. "In bo že to neki signal: stvar je dobra, ker je objavljena, hkrati pa bo dobil še uredniški komentar," je pojasnil Harlamov. V uredniškem, komentarju je zapisano kratko navodilo avtorju, kaj je bilo v besedilu dobrega, slabega, kaj se da izboljšati.

Revijo bi radi odprli tudi za druge žanre umetnosti: plesalce, gledališčnike, filmske ustvarjalce. "Vsi vemo, da je dramatika podhranjena. V vsaki številki bomo zato skušali objaviti tudi eno dobro dramo, poleg proze in poezije, tudi strip," je še dodal glavni urednik revije. Uvedli so tudi novo rubriko, ki jo piše Matej Kranjc, namenjena pa je kritikam oz. recenzijam kantavtorskih albumov oz. albumov z višjo umetniško vrednostjo. Hkrati pa že 35 let pišejo o prvencih, o samozaložniških projektih, o knjigah malih založb, ki jih literarne revije in večji mediji po navadi spregledajo, še poudarja Harlamov.

Na vprašanje, kako je biti mentor, Harlamov odgovarja, da je to dejansko težko vprašanje. "Odvisno je od tega, kakšen si ti in kakšen je tvoj gojenec, varovanec, saj je treba ves čas izumljati nove formule sodelovanja, nov pristop, kajti vsak pisec je drugačen. Na začetku moraš 'potipati', kaj avtor dovoli, da mu spremeniš. Imamo primere, ko nekomu previdno napišeš, kaj bi bilo pametno, da bi še delal, pa se ti nikoli več ne javi, na drugi strani pa imaš nekoga, s katerim zelo intenzivno delaš, pa ne bo nobene zamere, temveč gre res za učenje, in to obojestransko, tudi ti kot mentor se tako učiš."

Sogovorniki so izpostavili tudi naraščajočo problematiko previsokih pričakovanj mladih piscev, katerih glavni cilj je pogosto zgolj objava dela, ne pa izboljšanje in kakovost pisanja. "Težava je v tem, da imajo mladi podporo staršev in učiteljev in so hitro zadovoljni z rezultatom," je dejala Riglerjeva. Kot svetuje, naj se mladi najprej kalijo v šolskih glasilih in na različnih srečanjih, ko pa začutijo, da so zreli, naj izdajo knjigo. Harlamov ob tem dodaja, da to ni krivda mladih, temveč staršev, učiteljev in mentorjev, ki potem "spustijo skozi" dela, ki dejansko niso dovolj kakovostna.

O čem pišejo mladi?
Naslednji teden bodo potekali Roševi dnevi, na katere se je prijavilo skoraj 100 avtorjev. "Lahko rečem, da sta samo dve tematiki: ljubezenska in 'ta strašni svet', v katerega se podajajo: nasilje, izgubljenost. Ni neke fantazije, ni optimizma, ni angažiranih tem, ki bi jih mogoče pričakoval, zato skušamo na tem osnovnošolskem nivoju še usmerjati mlade k nekim temam," pravi Riglerjeva.

Nova, sveža podoba revije
"Hotela sem posodobiti, prevetriti podobo, dodati barve. Pri logotipu sem uporabila kaligrafijo, ročno pisavo, ki ponazarja neki komentar, podpis, korekturo, skratka, nanaša se prav na besedo mentor. To je tudi rdeča nit celotne revije," je dejala nova likovna urednica Meta Wraber, ki je poskrbela za likovno prenovo revije. Vsaka številka bo imela novo naslovnico, ki se bo nanašala na določeno tematiko v izdaji.