Rdeča nit slavja bo predstavitev zgodovine, kulturne dediščine in sodobne ustvarjalnosti na Cipru. V središče bo postavila mit o Pigmalionu in Galateji ter njuni hčerki Pafos.

Dogajanje bo dopoldne uvedel sprehod po mestu, ki bo zajel osrednje lokacije EPK-ja. Na njih bodo prostovoljci predstavljali program letošnje prestolnice kulture. Poleg tega se je že dopoldne začela serija glasbenih recitalov v projektu Espresso Solo Espressivo - Glasba v kavarnah, ki so prostor dobili v petih izbranih kavarnah v mestu.

Opoldne so na Kennedyjevem trgu izvedli delo priznanega danskega skladatelja Larsa Mollerja, ki ga je ta napisal za odprtje EPK Arhus 2017, danes pa ga bodo izvedli še v Pafosu. Kot piše na spletni strani Pafos2017, sta sicer obe letošnji evropski prestolnici kulture povezani prek več projektov med letom.

Pafos, hčerka v umetnost zaljubljenega Pigmaliona
Otvoritvena slovesnot bo zvečer v mestni hiši. Predstavila bo zgodovino, kulturno dediščino in sodobno ustvarjalnost na Cipru. V središče bo postavila mit o Pigmalionu in Galateji ter njuni hčerki Pafos.

Pigmalion, ki je živel samo za svojo umetnost, je ob tem hrepenel po idealni ženi. Po svoji lastni predstavi si jo je izdelal iz slonove kosti. Zaljubil se je vanjo in ji prinašal darila ter jo oblačil, kot da bi bila živa. Nekega dne mu je boginja Afrodita izpolnila željo in kip oživila. V zakonu se jima je rodila hčerka Pafos. Trenutek, ko Afrodita vdahne kipu življenje, bodo v Pafosu zaznamovali z ognjem in svetlobo, ki bosta razsvetlila mesto.

Tudi nedeljski program bo uvedel skupni sprehod skozi mesto, sklenil pa se bo s koncertom Ciprskega simfoničnega orkestra.

V Pafosu, ki se ponaša kot rojstni kraj boginje Afrodite in kot eden najslavnejših antičnih romarskih krajev, bodo zaradi geografske bližine Bližnjega vzhoda in Severne Afrike ob letošnjem EPK-ju sicer v ospredje postavili izkušnjo večkulturnosti. Program so zato naslovili Povezave med kontinenti, mostovi med kulturami. Ob tem dodajajo, da bo plaz kulturnih dogodkov na poseben način povezal meščane, priseljence oziroma migrante in obiskovalce.

Kulturna tovarna na prostem
Tisočletno tradicijo kulturnega življenja na prostem bodo v Pafosu poudarili tako, da bo vse mesto postalo velik oder, ambiciozna kulturna "tovarna na prostem", je povedal umetniški direktor programa v Pafosu Marios Joannou Elia. "To naj bi bil prostor, v katerem bomo medsebojne razlike pustili ob strani in se posvetili ustvarjanju združene celote, kolektivne identitete, ne le pafoške, ampak evropske," je povedal in dodal, da bodo dogodki povsod, na vsakem vogalu: v parkih, na ulicah, gradovih ter na morski obali.