Kulturniki so pred Prešernovim dnevom pozvali k ministrovemu odstopu, če ne bo iz postopka umaknil dveh zanje spornih dokumentov: osnutek NPK-ja 2018—2025 in predlog novele zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Drugega je minister iz postopka umaknil 9. februarja, zdaj zahtevajo še umik predloga novega NPK-ja oz. ministrov odstop, če tega ne stori.

"Zahtevo po odstopu ministra Peršaka, ki je v dveh letih svojega ministrovanja intenzivno sodeloval z različnimi deležniki v konstantnem dialogu - ta pa v demokratični družbi ne more pomeniti uresničevanja želja ali celo zahtev zgolj ene strani - lahko razumemo le kot pritisk na politiko, naj se odreče vsakršnim poskusom sprememb," so zapisali na ministrstvu.

V pogovore so že vključili tudi predsednika vlade
Če bi se Peršak odločil, da ne odstopi, pa kulturniki zahtevajo, da postopke za njegovo razrešitev sproži predsednik vlade Miro Cerar. Cerar se je s kulturniki, ki so na začetku februarja podpisali skupno izjavo z zahtevami, pogovarjal že sredi februarja. Takrat jim je zagotovil, da predlog NPK-ja 2018—2025 ne bo deležen vladne podpore, če ne bo dobil podpore deležnikov oz. zainteresirane javnosti.

Na ministrstvu za kulturo so danes spet poudarili, da predlog NPK-ja 2018—2025 pomeni izvajanje prve točke koalicijske pogodbe na področju kulture: začetek prenove kulturnega modela. Poleg tega pa sledi tudi drugim točkam tega osrednjega dokumenta aktualne vlade, kot so digitalizacija, odprava administrativnih ovir, skrb za slovenski jezik in mednarodna promocija. "Glede na potek veljavnosti dosedanjega NPK-ja 2014—2017 ima minister za kulturo celo zakonsko dolžnost predlagati novega," so zapisali.

V osnutek predloga so že večkrat posegali
Dokument je nastal po več javnih posvetih pred objavo njegovega osnutka avgusta lani in po objavi. Po javni razpravi do konca septembra se je večkrat poseglo v ta osnutek, kar pojasnjujejo v komentarjih na odzive, od decembra objavljenih na spletni strani ministrstva za kulturo. Takšen dokument je zdaj v medresorskem usklajevanju, po končanju pa bo vlada presodila, ali ga bo poslala v sprejetje državnemu zboru.

"Predlog NPK 2018—2025 za prenovo kulturnega modela predvideva običajne dialoške postopke za sprejemanje vseh ukrepov. Nekatere konkretne rešitve seveda predlaga, zaradi konca mandata pa je jasno, da bo takšno ali drugačno nadaljevanje kulturne politike, s prenovo kulturnega modela vred, vodila ekipa, ki bo rezultanta volilne odločitve in procesa sestavljanja prihodnje vlade sredi letošnjega leta," so še navedli na ministrstvu.

Svizu ministrstvo ni odgovorilo v zakonsko določenem roku
Svoje zahteve pa je ministrstvu za kulturo posredoval tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Ta je na ministrstvo za kulturo konec januarja posredoval zahteve za spremembo tarifnega dela kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti. Napovedujejo možnost prihodnjih korakov sindikata, saj jim ministrstvo v zakonsko določenem 30-dnevnem roku ni odgovorilo.

V Svizu namreč presojajo, da so delovna mesta v umetniškem in strokovnem delu kulture po vsebini, zahtevnosti in drugih okoliščinah v celoti primerljiva, ne enaka, z zdravniškimi delovnimi mesti. Zato morajo postati predmet pogajanj, kot ga opredeljuje 8. točka dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju.

Je treba prevrednotiti umetniško in strokovno delo, kakor smo zdravniškega?
V umetniškem delu so tu mišljeni vrhunski glasbeniki, igralci, režiserji in še nekateri drugi poklici, v strokovnem delu pa kustosi, restavratorji, arhivarji, strokovnjaki, ki skrbijo za kulturno dediščino in imajo vsi najmanj univerzitetno izobrazbo, pogosto pa tudi doktorate, pojasnjuje glavni tajnik sindikata Sviz Branimir Štrukelj.

Premik zdravniških plač je po njihovi presoji argument, da se tudi za te zaposlene v javnih zavodih na področju kulture pregleda, ali je treba prevrednotiti njihovo delo glede na ta dvig. Kot so zapisali v sindikatu Sviz, lahko v skladu s 3. točko splošnih določb kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti pogodbeni stranki kadar koli predlagata spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe. Ob tem je določeno, da se mora druga stranka do predloga sprememb ali dopolnitev kolektivne pogodbe opredeliti v 30 dneh po njegovem prejemu.

Ne izključujejo niti odločanja o stavki
Ministrstvo za kulturo se do izteka roka, 2. marca, ni opredelilo do zahtev sindikata za spremembo tarifnega dela kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti. To predstavlja kršitev določb kolektivne pogodbe. Zato je Sviz ministrstvo za kulturo oziroma ministra obvestil, da bo v prihodnjih dneh sklical izredno sejo predsedstva Sindikalne konference kulturnih organizacij Sviz, ki bo odločalo o reakcijah sindikata. Zapisali so, da ne izključujejo niti odločanja o stavki.