Spomnimo, da gre za platno Pabla Picassa iz leta 1906, naslovljeno Glava mlade ženske, ki je v lasti bankirja Jamieja Botína. Že v preteklosti so mu oblasti prepovedale sliko odpeljati iz Španije, letos pa je še sodišče razsodilo, da slika kot narodni zaklad ne sme zapuščati države.
Vendar so korziški cariniki nedavno dobili namig, da velja preiskati bankirjevo 370-tonsko "superjahto" Adix, zasidrano v Calviju. Botína ob pregledu ni bilo na krovu jahte, ki se je pripravljala na plovbo, so pa zares naleteli na to dragoceno umetnino.
Sprva se je ob tej novici pojavljala ocena, da je slika vredna 25 milijonov evrov, po novem pa je španski minister za notranje zadeve posredoval za dober milijon višjo oceno.
Neposlušen član bankirske družine
Botín je že pred dobrim desetletjem odstopil kot podpredsednik banke Santander, ki jo je ustanovil njegov dedek, saj je hotel "uživati v življenju". Na čelu banke je danes Ana Botín, Jaimejeva nečakinja, pred njo pa je bil njegov brat tisti, ki mu gredo zasluge za preobrazbo banke v orjaško ustanovo.
Vlogo za iznos umetnine je Jamie Botin dal že decembra leta 2012, saj jo je želel iz Valencie odpeljati v London in jo prodati prek dražbene hiše Christie's, kar so mu onemogočili na ministrstvu za kulturo. Letos pa je oblastem pritrdilo tudi sodišče.
Vendarle skrita očem javnosti
Po sliko so dejansko poslali špansko vojaško policijo, ki je v torek odpotovala na Korziko in jo zasegla. Zdaj je v Reini Sofii, osrednjem madridskem muzeju moderne umetnosti, kjer bo ostala do razrešitve vprašanja statusa, je sporočil minister za notranje zadeve. Vendar to ne pomeni, da bo medtem postavljena na ogled javnosti.
Botínov odvetnik Rafael Mateu de Ros je izjavi za javnost zapisal, da so sliko hranili na ladji pod britansko zastavo, zaradi česar po njegovem mnenju ne bi smela pasti pod jurisdikcijo španskih oblasti. "Slika je bila naslikana v tujini, kupljena v tujini in vedno so jo hranili v tujini. Zatorej slika ne more biti izvožena (iz Španije), zakonito ali nezakonito," je dodal de Ros.
Španska kulturna srenja poudarja, da je to delo redek primer vpliva starodavne iberske umetnosti na Picassovo ustvarjanje, saj jo je naslikal med bivanjem v gorski vasici Gósol v Pirenejih. Zaradi tega se uvršča v umetnikovo t. i. gosolsko obdobje, ki je dobilo ime po tej vasici. "To obdobje je imelo ključen vpliv ne le na kubizem, ampak tudi na nadaljnji razvoj slikarstva 20. stoletja," dodajajo strokovnjaki.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje