Poleg tega kritiki menijo, da se direktor Glenn Lowry s svojo vizijo, kako naj bi MoMA delovala po prenovi, oddaljuje od izvirne naloge slovitega muzeja.

MoMA so leta 1929 ustanovili kot izobraževalno ustanovo, ki bi se osredotočala na moderno umetnost, odtlej pa je postala eden največjih muzejev na svetu, ki se ponaša z deli ustvarjalcev, kot sta Van Gogh in Picasso.

Lani so vodilni predstavili načrt prenove in širitve muzeja, ki naj bi postal "najbolj gostoljuben muzej v New Yorku, ki bi obiskovalce in umetnost povezoval kot še nikoli doslej".

Načrtom, ki so vključevali rušenje sosednje zgradbe, so se uprli številni arhitekti, iz muzeja pa so po premisleku januarja sporočili, da prenove ni mogoče izpeljati, ne da bi porušili sosednjo stavbo, ki jo je MoMa kupil leta 2011.

"Ker bi nekdanja stavba Ameriškega muzeja ljudskih umetnosti izgubila svojo identiteto, hkrati pa bi moral MoMA znatno spremeniti svoj začrtani program, je rešitev stavbe nemogoča," so sporočili iz muzeja.

Ko bodo končali prenovo, bo muzej pridobila 30 odstotkov več prostora, kamor bodo postavili dodatne razstavne prostore, vhodno halo in novo galerijo s steklenimi stenami, ki bo namenjena sodobnim umetnostim.

Direktor MoMA razume občutke, ki jih je rušenje vzbudilo v skupnosti, a "včasih moraš sprejeti resnično težke odločitve, če meniš, da so pravilne".

Pod vodstvom Lowryja, ki je na čelu muzeja od leta 1995, je bil MoMA podvržen velikim spremembam, med drugim pa mu je uspelo podvojiti letni obisk na tri milijone. Še pred tokratno razširitvijo je že razširil svoje prostore z 8.000 na 12.000 kvadratnih metrov.

A od leta 1995 se je zelo povišala tudi cena vstopnice - z osem na 25 dolarjev (s 5,8 na 18,1 evra).