Priznanja so prejeli etnologinja Ivica Križ, muzejska svetovalka Daša Koprivec in Muzej Ribnica. Murkovo listino so namenili Centru DUO Veržej.

Komisija v sestavi Janez Bogataj (predsednik), Bojana Rogelj Škafar, Mojca Ravnik in Tanja Hohnec je Šmitka nagradila za znanstvene in strokovne dosežke, zaokrožene v življenjskem delu.

Kot je Slovensko etnološko društvo zapisalo v obrazložitvi nagrade, je Šmitek v slovensko etnologijo in kulturno antropologijo že konec 70. let preteklega stoletja vnesel povsem novo tematiko: stike Slovencev z neevropskimi svetovi in raziskave neevropskih kultur. V 90. letih je to znanje začel dopolnjevati še z raziskavami iz komparativne mitologije, ki so slovenske mitološke predstave povezovale z indoevropskimi temelji.

Dolgoletni profesor na filozofski fakulteti in Kajuhov nagrajenec
Šmitek se je rodil leta 1949. Po diplomi iz etnologije in zgodovine umetnosti na filozofski fakulteti leta 1973 je leta 1979 opravil magisterij, leta 1983 pa še doktorat. Vmes se je izpopolnjeval na univerzi v New Delhiju. Dolga leta je na fakulteti služboval kot profesor za neevropsko etnologijo in antropologijo religije. Bil je pobudnik in soorganizator Mednarodnega etnološkega mediteranskega simpozija. Leta 1987 je za knjigo Klic daljnih svetov prejel Kajuhovo nagrado.

Nagrada še za razstavo o Dolenjski ...
Murkovo priznanje je prejela etnologinja in kustosinja v Dolenjskem muzeju Novo mesto Ivica Križ, in sicer za stalno etnološko razstavo Dolenjska in njeni ljudje. Razstavo je, kot piše v obrazložitvi, dopolnila z novimi temami. S predmeti, dokumentarno fotografijo, slikovnim gradivom in kratkimi besedili je prikazala življenje prebivalcev osrednje Dolenjske.

... in monografijo o aleksandrinkah
Muzejska svetovalka in kustodinja v SEM-u Daša Koprivec je priznanje prejela za znanstveno monografijo Dediščina aleksandrink in spomini njihovih potomcev. Številne raziskave Koprivčeve so skupaj z omenjeno monografijo pripomogle k spreminjanju napačnih predstav o aleksandrinkah.

"Križem svajt" s suho robo
Muzej Ribnica je nagrajen za razstavo in katalog "Križem svajt so se podle pa sujo ruobo ponujale: Pregled ribniškega krošnjarjenja od patenta leta 1492 do danes". Z razstavo je muzej počastil 520-letnico krošnjarskega patenta, privilegija cesarja Friderika III., ki je postal pravna podlaga za razvoj krošnjarstva na ribniško-kočevskem območju.

Center domače in umetnostne obrti (DUO) Veržej je prejel Murkovo listino za ohranjanje in promocijo rokodelske dediščine v severovzhodni Sloveniji. Poleg izobraževanj pripravljajo tudi rokodelske delavnice.