S svojim delom, znanstvenimi razpravami in knjigami je dosegla, da je ta pokrajina postala etnološko najbolj celovito in enakomerno preučena, je v utemeljitvi zapisala komisija. Nagrado so lavreatki izročili drevi na Ptuju. Podelitev nagrad je bila v razstavnih prostorih Knjižnice Ivana Potrča. Murkova priznanja podeljuje Slovensko etnološko društvo.

Bibliografija Marije Kozar - Mukič obsega 200 enot, med njimi velja izpostaviti topografsko raziskavo Slovensko Porabje (1984), monografijo Gornji Senik (1988) in Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem (1996). Njene razprave in monografije so dvojezične, s čimer je dosegla širši krog bralcev.

Je tudi avtorica stalne razstave Slovenci v okolici Monoštra v Muzeju Avgusta Pavla v Monoštru. Uredila je pet zvezkov Etnologije Slovencev na Madžarskem, kakor tudi publikacijo Slovenska kuhinja ob Rabi (2000). Poleg tega je sodelavka Radia Monošter in časopisa Porabje. Na Madžarskem je prejela že več visokih nagrad in priznanj, v Sloveniji pa leta 2005 Štrekljevo nagrado za izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja porabske kulturne dediščine.

Podelili tudi priznanje in listino
Murkovo priznanje je komisija prisodila Jerneji Ferlež za knjigo Stanovati v Mariboru - etnološki oris in za druge dosežke v slovenski etnologiji v letu 2008/9. Ferleževa je v svoji tretji knjigi, posvečeni Mariboru, opisala stavbe in stanovanja.

Posebnost knjige je postopek, s katerim je opisala zgodovino in življenje posameznih stavb, ki jih je lahko predstavila z dokumenti in pričevanji več generacij, ki so v njih živele ali še živijo. Vse to je avtorica dopolnila s sistematičnimi kriteriji izbora stavb iz različnih mestnih predelov in z izborom tako vil kot delavskih kolonij.

Murkovo listino za leto 2008/9 je komisija prisodila Društvu za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prvačine za pomembno vlogo pri zbiranju, ohranjanju in predstavljanju kulturne dediščine aleksandrink. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2005. Popisovanja materialne dediščine aleksandrink na njihovih domovih se je lotilo s ciljem predstaviti vsaj del tega gradiva širši javnosti prek lokalne muzejske zbirke.

Društvo je do zdaj postavilo že sedem razstav in organiziralo postavitev spominske plošče aleksandrinkam v Egiptu. Poleg tega vodi spletne strani v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku, je v utemeljitvi zapisal predsednik komisije za Murkovo nagrado, priznanja in listino Marko Terseglav.

Nagrada nosi ime po Matiji Murku
Slovensko etnološko društvo je v počastitev 125-letnice rojstva Matije Murka (1861-1952) kot najvišji priznanji za vrhunske strokovne dosežke na področju etnologije na Slovenskem leta 1986 uvedlo podeljevanje Murkovega priznanja, leta 1994 pa še Murkove listine.

Od leta 1999 se za izjemne etnološke znanstvene in raziskovalne dosežke posameznikov, skupin ali ustanove ali za znanstvene in strokovne dosežke, zaokrožene v življenjskem delu posameznikov, podeljuje Murkova nagrada, za znanstvene in strokovne dosežke na področju etnološke vede na Slovenskem (ali o Sloveniji) v preteklem letu Murkovo priznanje, od leta 2003 pa za kontinuirane dejavnosti, večletna prizadevanja ali enkratne dosežke, ki bogatijo, ohranjajo in popularizirajo etnološko znanje, Murkovo listino.