Ljubljanski mestni svetniki bodo na septembrski seji obravnavali dopolnjeni osnutek podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje Kolizeja. Kot so pojasnili na Mestni občini Ljubljana (MOL), je sprejem predloga OPPN-ja predviden konec letošnjega ali na začetku prihodnjega leta.

Med 6. septembrom in 7. oktobrom bo dopolnjeni osnutek odloka o OPPN-ju za območje Kolizeja javnosti dostopen tudi v prostorih oddelka mestne uprave za urejanje prostora na Poljanski cesti.

Poslovno-stanovanjski objekti
Na območju Kolizeja so v OPPN-ju predvideni poslovni objekt trikotne oblike vzdolž Gosposvetske ceste, večstanovanjski objekt v obliki črke H v osrednjem delu in samostojen večstanovanjski objekt v južnem delu območja.

Kot zagotavljajo na ljubljanski mestni občini, je mnenje stroke upoštevano. Strokovno gradivo za pripravo smernic je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), in na tej podlagi je ministrstvo za kulturo izdalo smernice. V njih ni zahtevalo priprave konservatorskega načrta za prenovo.

Na ministrstvu za kulturo so pojasnili, da je prvi osnutek OPPN-ja za območje Kolizeja predvideval bistveno večjo gradnjo, tako v smislu višinskih gabaritov kot pri izrabi prostora. Takšna gradnja bi močno vplivala na prepoznavne značilnosti varovanega prostora in bi bistveno predrugačila kulturni spomenik Gosposvetska cesta. S konservatorskim načrtom za prenovo so zato želeli ohraniti spomenik in prepoznavne značilnosti prostora.

Odločitev, da zaradi novega osnutka OPPN-ja izdelava konservatorskega načrta za prenovo ni potrebna, temelji na gradivu za kulturnovarstvene smernice, ki ga je pripravila ljubljanska območna enota ZVKDS-ja. Ta ugotavlja, da načrtovana prostorska ureditev upošteva horizontalni in vertikalni gabarit ter morfološko zasnovo, predpisano v pravnem režimu varstva, ki velja za območje kulturnega spomenika.

Potrebne bodo arheološke raziskave
Zavod je v poročilu izpostavil tudi dve kulturnovarstveni zahtevi, in sicer, da je pred posegi potrebno območje predhodno arheološko raziskati in da morajo biti sestavni del projekta za gradbeno dovoljenje tudi kulturnovarstveni pogoji in soglasje. Strokovna služba s področja varstva kulturne dediščine je torej presodila, da izdelava konservatorskega načrta za prenovo ni potrebna, ministrstvo pa je v izdanih kulturnovarstvenih smernicah to stališče potrdilo.

Kot so še pojasnili na ministrstvu, je, kadar gre za celovito prenovo območja naselbinske dediščine, eno izmed temeljnih načel, da se ohranjajo prepoznavne značilnosti prostora. Konservatorski načrt za prenovo prepoznane značilnosti in prostorske značilnosti območja dediščine v odnosu do okolice primerja s pobudami in predlogi novih ureditev, njegov namen pa je uskladitev razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami.

Ker novi osnutek OPPN-ja Kolizej predvideva gradnjo v gabaritih, ki so z varstvenim režimom povsem skladni, torej ni potrebe po dodatnem usklajevanju razvojnih potreb z zahtevami varstva kulturne dediščine, so dodali.

Koncertna dvorana ni obvezna
Določila OPPN-ja v novem kompleksu dopuščajo tudi ureditev koncertne dvorane, ki pa, kot pojasnjujejo na ljubljanski mestni občini, ni obvezna. V povezavi z njo je lastnik Kranjske investicijske družbe Jože Anderlič že pred časom napovedal, da bi bila gradnja mogoča le s pomočjo sofinanciranja. Na MOL-u o sofinanciranju koncertne dvorane trenutno ne razmišljajo.

Na ministrstvu za kulturo so pojasnili, da tudi v investicijskih načrtih ministrstva ni predvideno sofinanciranje gradnje koncertne ali operne dvorane v sklopu novega Kolizeja, prav tako omenjeni projekt ni vključen v osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2014-2017. Ob tem dodajajo, da so zasebna vlaganja v kulturno infrastrukturo zelo zaželena.

Vendar pa je, kot je pred časom pisal Dnevnik, že nekaj časa negotovo, kje bo Anderlič sploh vzel denar za gradnjo. Kranjska investicijska družba je namreč lani prepolovila svoja sredstva in leto sklenila s skoraj 30 milijoni evrov izgub. Zato tudi ni presenetljivo, da je Anderlič za gradnjo Musice Tivoli ustanovil družbo Tivoli Projekt, je pisal časopis.

Kranjska investicijska družba je poslopje starega Kolizeja kupila leta 2003 in leta 2004 razpisala mednarodni arhitekturni natečaj za nov projekt. Izbran je bil projekt arhitektov biroja Neuetlings Riedijk Architects v Rotterdamu.

Ruševine že dve leti
Tedanja ministrica za kulturo Majda Širca je leta 2009 podpisala kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev kulturnega spomenika Kolizej. Za ohranitev spomeniško zaščitene stavbe si je več let prizadeval del arhitekturne in umetnostnozgodovinske stroke. Stari Kolizej so porušili leta 2011.

Vmes, oktobra lani, je sicer Anderlič že sporočil, da od projekta odstopa. Kot je tedaj dejal, je projekt preprečila komisija za spremljanje izdelave konservatorskega načrta za prenovo območja Kolizeja, ki je bila ustanovljena pri ministrstvu za kulturo in ki je novogradnjo omejila do višine 30 metrov.