Kot so sporočili iz osrednje knjižnice Celje, kjer bodo razstavo odprli ravno na 122. obletnico rojstva enega od utemeljiteljev vesoljske tehnike, velja omenjena knjiga za prvovrstno redkost. V Sloveniji je v svoji zbirki nima nobena knjižnica. Knjigo so po večletnem iskanju pred dnevi našli v St. Peterburgu, v Celju pa so jo, kot je sporočil velik poznavalec Potočnika Primož Premzl, prejeli ravno na današnji dan odprtja. Razstava bo na ogled do konca januarja, 5. januarja pa bo v knjižnici tudi predavanje o Potočnikovem življenju.

Potočnik se je rodil v Pulju leta 1892, kjer je njegov oče, doma iz Slovenj Gradca, služboval kot vojaški zdravnik in visok mornariški častnik v avstro-ogrski vojni mornarici. Potočnikovi predniki so tako bili bogata slovenjgraška meščanska družina, ki se je ukvarjala z usnjarstvom. Leta 1894 je oče Hermana Potočnika Noordunga umrl, mati pa se je odločila, da se s tremi otroki preseli v Maribor. Hermanov ded je bil bogat trgovec z vinom, tako da je Herman otroštvo in obdobje osnovnega šolanja preživel v Mariboru. Imel je brata Adolfa in Gustava, oba sta bila mornariška častnika, ter sestro Frančko.

V Mariboru je Potočnik obiskoval osnovno šolo. Od leta 1910 do 1913 je študiral na vojaški tehniški akademiji v Mödlingu pri Dunaju in postal inženirski poročnik. Že naslednje leto je moral na fronto, kot strokovnjak za mostovne in železniške gradnje je deloval v Galiciji, Srbiji, Bosni, na soški fronti in na koncu ob Piavi. Ker je zbolel za jetiko, so ga leta 1919 upokojili s stotniškim činom.

Eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike
Herman je leta 1925 na Tehniški visoki šoli na Dunaju diplomiral in štiri leta pozneje v Berlinu pod psevdonimom Hermann Noordung izdal knjigo Problem vožnje po vesolju - raketni motor, s katero je postal eden izmed utemeljiteljev vesoljske tehnike. V njej je razgrnil načrt za prodor v vesoljski prostor in za preživetje ljudi v njem. Potočnik je v knjigi opisal načrt za prodor v vesolje, vključujoč bivanje človeka v tem nevarnem in neraziskanem okolju. Do podrobnosti si je zamislil vesoljsko postajo s posadko in jo postavil v geostacionarno orbito. Njegova geostacionarna postaja je sestavljena iz treh delov: observatorija, solarne elektrarne in bivalnega kolesa. Knjiga ima 188 strani in vsebuje 100 avtorjevih ilustracij. Prav tako velja za izumitelja sinhrone orbite za geostacionarne satelite.

Do smrti leta 1929 je živel na Dunaju in se popolnoma posvetil načrtovanju poleta v vesolje. Umrl je pri komaj 36 letih zaradi pljučnice. Avgusta 2012 je Primož Premzl na evangeličanskem delu Dunajskega osrednjega pokopališča odkril njegov grob, ki je dotlej veljal za neznanega in prekopanega. Aprila letos so mu na dunajskem pokopališču slavnostno postavili spominsko znamenje.