V Generacijah osemnajstletniki nagovorijo starše, profesorje, babice in dedke, politike in še marsikoga. Predstava mladostnikom in odraslim ponuja možnost, da se soočijo med sabo. Kaj vse bi si morali povedati, pa ostane zamolčano? Dokumentarna predstava, v kateri pet dijakov Prve gimnazije Maribor prenaša misli, občutja, želje, strahove in upanja svojih sošolcev in prijateljev, svoje generacije, je bila sprva očitno preveč iskrena in neposredna, saj je vodstvo predstavo umaknilo s Prvega odra. Kasneje so se gledališčniki poimenskemu naslavljanje profesorjev in profesoric, ki je bilo razumljeno kot žaljivi govor, odpovedali. Foto: Trailer
V Generacijah osemnajstletniki nagovorijo starše, profesorje, babice in dedke, politike in še marsikoga. Predstava mladostnikom in odraslim ponuja možnost, da se soočijo med sabo. Kaj vse bi si morali povedati, pa ostane zamolčano? Dokumentarna predstava, v kateri pet dijakov Prve gimnazije Maribor prenaša misli, občutja, želje, strahove in upanja svojih sošolcev in prijateljev, svoje generacije, je bila sprva očitno preveč iskrena in neposredna, saj je vodstvo predstavo umaknilo s Prvega odra. Kasneje so se gledališčniki poimenskemu naslavljanje profesorjev in profesoric, ki je bilo razumljeno kot žaljivi govor, odpovedali. Foto: Trailer

Na tradicionalnem festivalu sodobnih umetnosti mladih se je aprila v Cankarjevem domu predstavila izbrana gledališka, plesna, likovna in videoustvarjalnost dijakov iz vse Slovenije, ob koncu Transgeneracij pa so žirije najboljšim podelile priznanja.

Vizualni Potohodci
Na področju likovne umetnosti je Gašper Demšar odločil, da priznanje prejmejo dijakinje in dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, ki so ustvarjali pod mentorstvom Aleksandra Brezlana.

Prvič so kot samostojen programski sklop v festival vključili program video/film, a čeprav so se na razpis v tem sklopu prijavile le tri skupine, so vsa videodela po mnenju Uroša Smaska zaslužila priznanje. Dve deli sta sledili "predpisani" oziroma zaželeni osrednji festivalski temi – Potohodcem – migracijam in migrantom ali pa prišlekom v tukajšnjem okolju in njihovi družbeni (ne)sprejemljivosti, (ne)enakopravnosti, eno pa se v domiselnem sožitju video/filmskega in likovnega osredotoča na problemski odnos med naravo in človekom ter kliče k zavedanju in spoštovanju našega skupnega planeta. S kratkometražno animacijo Narava, beseda, človek je navdušil Metod Kulčar z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer pod mentorskim vodstvom Tanje Trajbarič Lopert.

Člani video sekcije skupine Pozitiv iz Dijaškega doma Ivana Cankarja Ljubljana so v kratkem videu/filmu Migracije pod mentorstvom Boštjana Božiča in Radovana Jaušovca ozaveščali o prezrtih družbenih temah in video/film zgradili dvodelno – z uvodnimi prizori razpadlega urbanega okolja v bliskoviti filmski montaži in z dramatično tolkalno-bobnarsko glasbo, ter nato s simbolno pripovedjo o barčici iz papirja in njenem splavljenju po vodi. Kratki igrani film GFML za človekove pravice so ustvarili dijaki z ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča pod mentorstvom Jerneja Jaklja in Ludvika Rogana. V njem so opozorili na problematiko "drugačnih" v neki družbi z uporabo znanstvenofantastičnih elementov v pripovedi, ki se dogaja na njihovi matični šoli v neki oddaljeni prihodnosti.

Ples in gledališče
Meta Lavrič in Tanja Skok sta na področju plesa podelili štiri priznanja. Za produkcijo in izvedbo so priznanje prejeli mladi koreografi in avtorji iz Plesnega foruma Celje za plesni projekt N.A.G. pod mentorstvom Gordane Stefanovič Erjavec. Dijakinje vseh letnikov umetniške gimnazije (SVŠGL), smer sodobni ples, so pod mentorstvom pedagoškega kolektiva SVŠGL prejeli priznanje za kolektivno delo s sklepno produkcijo Intervju z (m)Ano.

Za izvedbo plesne miniature sta priznanje prejeli Jerca Klinar iz Studia za svobodni ples (mentorstvo Urše Rupnik) in Zala Erznožnik Podreka iz Kulturnega društva Qulenium (mentorstvo Saše Lončar).

Dijaki Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana so prepričali tudi na dramsko-gledališki smeri. Žirija na področju gledališča, Jakob Ribič, Petra Pogorevc in Matej Bogataj so priznanje za najboljšo uprizoritev podelili njihovi predstavi Kisli maček. Besedilo, ki ga je sredi sedemdesetih let 20. stoletja na temo preganjanja čarovnic napisala britanska dramatičarka Caryl Churchill, pod mentorskim vodstvom Barbare Krajnc Avdić in režijsko taktirko Jureta Novaka zaživi kot angažirana odrska stvaritev s komentarji na sodobnost in v nadgradnji z udarnimi avtorskim songi. Dijaki prikazujejo neznosno lahkost obsojanja, izločanja in kaznovanja sleherne drugačnosti, pri tem pa tudi opozarjajo, da se lahko v vsakem hipu znajdemo tako v vlogah žrtev kot njihovih krvnikov.

Mentorsko priznanje so prejeli Borut Bučinel, Boštjan Božič, Miha Maver in Radovan Jaušovec, mentorji uprizoritve Maya v produkciji in izvedbi gledališke skupine Teater Pozitiv Dijaškega doma Ivana Cankarja, kjer so nastopajoči ob doslednem mentorskem vodenju raziskovali svoj odnos do izbrane teme in na koncu do izjav prišli sami, prav tako pa so raziskovali svoje umetniške in ustvarjalne sposobnosti.

Priznanje za izvedbo je prejela skupina dijakov Prve gimnazije Maribor za predstavo Generacije, v kateri so pod mentorstvom Tina Grabnarja mladi pogumno spregovorili o temah, ki se jih ne upajo odpreti, da ne bi koga prizadeli, zaradi strahu ali konformizma. S tem pogumno zastavijo telo in glas za stališča generacije.