Igralski glas "ožigosanih" in mikavne ilustracije
Igralka Janja Majzelj je nagrajena za vloge Augustine Phillips v predstavi Za prgišče Šekspirja, C v predstavi Sla (Crave), Marusje v Vampirju, sestre Alme v Personi in za avtorski projekt Krizantema na klavirju. Prvakinja Slovenskega mladinskega gledališča je v avtorski predstavi Krizantema na klavirju po šansonih Svetlane Makarovič svoj glas dala "ožigosanim" in ostro obračunala s povzpetniki in pokvarjenci, saj je vedno na strani drugačnih ter socialno degradiranih. Pripoved o stiski, osamljenosti in samotrpinčenju v Sli Sarah Kane je natančno in premišljeno odigrala kot nepozaben monolog, ki je hkrati klic po življenju ter nenehno spogledovanje s smrtjo. Kot Marusja v Vampirju, uprizorjenem po pesnitvi Marine Cvetajeve, je bila najprej poltena, v vampirja zaljubljena mladenka, ki za svojo ljubezen žrtvuje prav vse, nato pravljični cvet začarano vilinsko bitje, vklenjeno v grehe preteklosti. V vlogi sestre Alme v Personi Ingmarja Bergmana v Mini teatru pa je pokazala čudovit igralski razpon in presegla psihološki realizem, je v utemeljitvi zapisala Uršula Cetinski.

Ilustratorka Lilijana Praprotnik Zupančič nagrado Prešernovega sklada prejme za razstavi Prostor za likovne, literarne, glasbene in igrane zgodbe Lile Prap v Galeriji sodobne umetnosti Celje in Lilijana Praprotnik Zupančič: Lila Prap v Centru in Galeriji P74 v Ljubljani. Njene podobe in zgodbe so, kot je v utemeljitvi zapisala Alenka Domjan, vsakdanje, preproste, na neki način celo lapidarne. Odvijajo se hkrati in enakovredno na likovnem in literarnem prizorišču, mikavne pa so tudi za širše medijske stvaritve. Mednarodno zanimanje za njeno delo je izjemno. Prevodi knjig se uvrščajo med najbolj priljubljena dela za otroke v kar 38 državah po svetu. Prejela je vrsto pomembnih nagrad doma in na tujem. Večkrat je bila nominirana za nagrado Astrid Lindgren in Andersenovo nagrado.

Filipčičevi problemi in Kaučičevo tolkalsko tkivo
Pisatelj Emil Filipčič nagrado Prešernovega sklada prejme za roman Problemi. V njem se, kot je v utemeljitvi zapisal Andrej Inkret, srečujemo s svojevrstno, značilno refleksijo ali kar "avtobiografsko" rekapitulacijo - avtorjeve pisateljske in v najširšem smislu življenjske izkušnje. Ta sega vse do zadnjih desetletij prejšnjega stoletja, ko si je Filipčič že s prvimi pripovednimi in dramskimi deli zanesljivo ustvaril več kot inovativno ter zanimivo, v marsičem provokativno literarno ime. Kritika je že takrat odkrila poglavitno inovacijo Filipčičevega pisanja predvsem v nenavadnem lucidnem humorju in domiselni - popolnoma svobodni - uporabi groteskno-nadrealističnih elementov. Oboje se z izjemno energijo in posmehljivo domiselnostjo odkriva tudi v Problemih, ki so s svojo svežino ter prodornostjo zagotovo eden najpoglavitnejših dosežkov našega t. i. literarnega "ludizma".

Tolkalec in skladatelj-improvizator Zlatko Kaučič nagrado Prešernovega sklada prejme za trojno zgoščenko Koncerti ob 30. letnici, zgoščenko Biči in cikel koncertov ob 30. obletnici ustvarjanja. Milko Lazar je v utemeljitvi zapisal, da je Kaučič predvsem v džezovski glasbeni prostor vnesel popolnoma svojevrstno in osebno zvočnost improviziranja na različna, tudi unikatna tolkalna glasbila, ki pa v temelju vedno izhajajo iz klasičnega džezovskega bobnarskega kompleta. S svojimi tolkalnimi inovacijami dobesedno pripoveduje, komunicira in prefinjeno raziskuje skrajne meje zvočnih oblik. S svojo duhovitostjo in neposrednostjo pa je sposoben ustvariti izjemno pestro in bogato glasbeno tkivo, ki ga ni mogoče spraviti v noben okvir. V več kot 30 letih ustvarjanja je posnel 30 avtorskih plošč, igral na najpomembnejših evropskih in svetovnih džezovskih festivalih ter sodeloval s številnimi svetovno uveljavljenimi glasbeniki. S svojo brezkompromisnostjo, osebno poetiko in prefinjenim okusom vztrajno ustvarja glasbo, ki se razvija in zori počasi ter nikoli ne podlega različnim smernicam.

Inovativni oblikovalec in celoviti pevec
Industrijski oblikovalec Jure Miklavc nagrado Prešernovega sklada prejme za dosežke na področju industrijskega oblikovanja v zadnjih dveh letih. Posebej pomembno je njegovo delo na področju oblikovanja športne opreme in pripomočkov, kjer izraža konceptualno zrelost, inovativnost in humanistično poslanstvo svojega poklica. Ob tem razume trenutek in spoštuje tradicionalna izhodišča okolja, v katerem deluje in v katero se neprestano vrača. Tako s svojimi vrhunskimi in do najmanjšega detajla celovito oblikovanimi izdelki popolnoma zadovolji končnega uporabnika kakor tudi proizvajalca, je v utemeljitvi zapisal Vladimir Pezdirc. Za svoje oblikovalske projekte je Miklavc prejel številna mednarodna priznanja in nagrade.

Tenorist Branko Robinšak nagrado Prešernovega sklada prejme za pevske vloge Vladimirja Igorjeviča v Borodinovi operi Knez Igor, Lazarja v istoimenski kantati Franza Schuberta, Franza v Offenbachovi operi Renske nimfe, Don Joseja v Bizetovi operi Carmen, Pinkertona v Puccinijevi operi Madame Butterfly in Des Grieuxa v Puccinijevi operi Manon Lescaut. Po besedah pisca utemeljitve Leona Stefanije je umetniško delovanje Branka Robinšaka polno laskavo ocenjenih izvedb iz klasičnega opernega in koncertnega tenorskega repertoarja - od debija pred 28 leti, ko je še kot študent nastopil v ljubljanski Operi v vlogi Tamina v Mozartovi Čarobni piščali, pa vse do današnjih nastopov na domačih in tujih opernih in koncertnih odrih. Poslušalce in kritike je navdušil s celovitimi pevskimi kapacitetami: z lepoto glasu, doživetostjo nastopa ter pevsko tehniko. Po številnih angažmajih po Evropi se je v Slovenijo vrnil po okroglih 20 letih, tokrat kot prvak SNG Opere in baleta Ljubljana v sezoni 2000/2001. Odtlej privlači operno in koncertno občinstvo doma in v tujini s svojim očarljivim, igralsko prepričljivim ter tehnično dovršenim nastopom v skoraj vseh večjih tenorskih vlogah.