O brezglavi piramidi je sredi 19. stoletja pisal arheolog pruske krone Karl Richard Lepsius, nato pa so se za njo izgubile vse sledi. Foto: EPA
O brezglavi piramidi je sredi 19. stoletja pisal arheolog pruske krone Karl Richard Lepsius, nato pa so se za njo izgubile vse sledi. Foto: EPA
'Brezglava' piramida faraona Menkauhora
Glavna pomoč pri dataciji piramide je bil granitni pokrov sarkofaga. Slog, v katerem je oblikovan, govori o tem, da piramida izvira iz časa pete dinastije. Foto: EPA
Serapium v Sakkari
Arheologi so odkrili tudi ceremonialno pot, po kateri so procesije svečenikov nosile mumificiranega svetega bika do serapiuma, svetišča, posvečenega bogu Serapisu. Foto: EPA

Izraza brezglava in izgubljena zahtevata pojasnilo. Strukturo imenujejo brezglava piramida zato, ker se je do danes ohranila le osnova oziroma superstruktura, kot arheologi imenujejo temelj piramide. Izgubljena pa zato, ker so se za piramido, ki jo je leta 1842 omenil nemški arheolog Karl Richard Lepsius, za skoraj dvesto let izgubile vse sledi. O najdbi je svetovno javnost obvestil Zahi Hawass, glavni odgovorni za ravnanje z arheološkimi najdbami v Egiptu. Po poročanju časopisa USA Today, je Hawass pojasnil, da so morali arheologi odgrebsti več kot sedem metrov peska, da so ugledali prizor, ki je sredi 19. stoletja razveselil Lepsiusa. Ta je kot odposlanec pruske krone raziskoval stari Egipt.
Velikost piramide ostaja neznanka
Brezglavo piramido je dal zgraditi kralj Menkauhor, precej neznani vladar iz obdobja pete dinastije. To je obdobje, ki se je raztezalo med letoma 2465 in 2325 pred našim štetjem in ki predstavlja eno od dob starega egiptovskega kraljestva. Brezglava piramida je bila tako dokončana okoli dve stoletji po dograditvi velikih piramid v Gizi. Pri dataciji piramide je arheologom zelo pomagal najdeni pokrov sarkofaga. Ta je narejen iz sivega granita, način njegove obdelave pa je značilen za peto dinastijo. Neznanka ostaja izvirna velikost piramide. Arheologi so sicer našli obilo grušča in kamnov, ki so zelo verjetno pripadali stenam piramide, vendar so Egipčani gradnike nekdanje piramide zagotovo odvažali in jih znova uporabili drugod, zato velikosti zares ni mogoče določiti.
Iskanje pomožnih piramid
Arheologi Sakkare še ne bodo zapustili. Hawass meni, da bi bilo mogoče odkriti še ostanke tako imenovanih pomožnih piramid, to je piramid, v katerih so zagrebli trupla faraonovih družic in ko so običajno stale ob glavni piramidi. Tega odkritja si Hawassovi možje želijo še posebej zato, ker jim v brezglavi piramidi ni uspelo najti prav nobenega zapisa ali reliefa, ki bi pomagal zapisati natančnejšo zgodbo o Menkauhorovi piramidi. Trenutno je še vedno mogoče spodbijati Hawassovo trditev, da gre za piramido tega kralja, ki je Egiptu vladal samo osem let. Hawass je o resničnosti svoje domneve sicer popolnoma prepričan, vendar pa bi bil bolj 'miren', če bi našel kakršen koli zapis, ki bi avtoritativno potrdil njegovo hipotezo. In tak zapis bi prav zagotovo lahko našli v kateri od struktur, ki so jih postavili ob glavno piramido.
Ceremonialna pot, posvečena svetemu biku
Brezglava piramida pa ni edino pomembno nedavno odkritje v Egiptu. Arheologi so vzdolž Menkauhorove piramide odkrili še pot, namenjeno procesijam. Ta izvira iz ptolomejske dobe, torej iz obdobja, v katerem je vladala tudi Kleopatra in v katerem je Egipt že izgubljal moč in se je moral braniti pred rimskimi zavojevalci. Ceremonialna pot je povezana s čaščenjem svetih bikov. Med procesijami so po poti stopali svečeniki; njihovi obrazi so bili skriti za maskami, nosili pa so mumificiranega bika, ki so ga dostavili v serapium, tempelj boga Serapisa. To je bil bog, ki se je uveljavil v ptolomejski dobi in ki je v sebi povezal aspekte bogov Apisa (v podobi bika) in Ozirisa (eden najstarejših bogov, ki je bil bog življenja, smrti in rodovitnosti). Upodobljen je bil v človeški podobi. Sakarski serapium je leta 1850 odkril še en veliki arheolog 19. stoletja. To je bil Francoz Mariette.
Polona Balantič