Najemna pogodba med Mestno občino Maribor in podjetje ZIM, po kateri bi občina v 20 letih plačevala dva milijona evrov najemnine za delovanje Mariborskega kulturnega središča Maks, je bila sklenjena brez predhodnega javnega razpisa, v izpeljanem poslu pa so protipravno uporabili izjemo pri javnem naročanju, poroča časopis Dnevnik. Zato je po mnenju Računskega sodišča najemna pogodba za Maks nična.
Podjetje ZIM, v imenu katerega je pogodbo podpisal direktor Matjaž Knez, se je na lokaciji, kjer je predvidena gradnja Maksa, že lotila rušenja objektov, danes pa naj bi objavilo tudi razpis za izbor izvajalca gradbenih del, v katerem pa se ne bo sklicevalo na določila zakona o javnih naročanjih.
Na ministrstvu za finance so na časniku pojasnili, da v zakonu o javnih naročanjih sicer obstaja izjema pri javnem naročanju, ko gre za najem obstoječega objekta. Vendar pa ta izjema v tem primeru ne velja, saj Maks še ne stoji.
Izjema je zgolj v primeru najema obstoječega objekta
Zakonitosti svojega posla na občini niso utemeljevali z zakonom o javnem naročanju, ampak so se sklicevali predvsem na uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Pojasnilo iz kabineta župana Franca Kanglerja je časnik posredoval ministrstvu za finance, kjer konkretnega primera ne morejo komentirati, je pa Urška Štorman z ministrstva v odgovor zapisala, da je po določilih zakona o javnem naročanju za izbiro izvajalca gradbenih del treba izvesti postopek javnega naročanja. Izjema obstaja izključno v primeru, ko gre za najem obstoječega objekta.
Tudi pri oddaji t. i. gradnje na ključ z odloženim plačilom gre za javno naročilo, ki zahteva postopek javnega naročanja in za zadolžitev občine. To urejata zakon o javnih financah in zakon o financiranju občin. Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin in na njegovi podlagi izdana uredba sta lahko podlaga le za postopek oddaje najema. Izbira izvajalca gradbenih del pa bi morala biti predmet obravnave po zakonu o javnem naročanju, je še pojasnila.

Konkretnega primera ne more komentirati niti predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes, vendar pa se z ministrstvom strinja, da je pri tovrstnih najemnih pogodbah treba izvesti predhodno javno naročilo. V času sklenitve pogodbe je bila veljavna dikcija 110. člena zakona o javnem naročanju, po kateri je nična vsaka pogodba, ki je sklenjena brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, pa bi ga naročnik po določilih tega zakona moral izvesti.