Predlog zakona je v imenu varovanja kulturne dediščine pred približno letom dni sestavila nemška pooblaščenka za kulturo Monika Grütters iz vrst SPD-ja. Po njenem je bil tak ukrep nujen, nemška vlada pa je nato svoj predlog predstavila kmalu po tem.

Po novem tako velja, da je treba za izvoz dragocenih nacionalnih kulturnih dobrin, ki so starejše od 75 let in vredne več kot 300 tisoč evrov, pridobiti odobritev odborov v posameznih zveznih deželah. Prej je to veljalo le za izvoz v države zunaj Evropske unije, poročajo nemški mediji.

Strah pred razprodajo kulturnih dragocenosti
Po besedah njegovih snovalcev je namen zakona preprečitev odhoda kulturnih dragocenosti iz Nemčije. Poglavitni argument podpornikov je tako bil, da se da zgolj na ta način zaščititi narodovo dediščino pred vse pogoltnejšim svetovnim trgom umetnin.

Sprejetju zakona so poleg trgovcev in galeristov srdito nasprotovali nekateri nemški umetniki. Med njimi je tudi Gerhard Richter, eden najuglednejših nemških povojnih slikarjev, ki je tudi najdražje prodajani še živeči umetnik. Po njegovem mnenju z zakonom v posameznikovo svobodo, saj meni, da nihče nima pravice, da mu predpisuje, kaj naj počne s svojimi stvaritvami.

Nemške galerije so takoj za britanskimi, ko gre za sodelovanje na velikih mednarodnih sejmih umetnosti. Za Londonom in New Yorkom pa sta Nemčija in Francija največji središči dražbenih hiš Christie's in Sothesby's.