Osebno jo zanima, kako pri vseh informacijah, ki jih dobivamo o svetu, še vedno živimo v nekakšnem balonu, ki ga predre recimo branje komentarjev pod novicami o odmevnih temah, kot sta denimo družinski zakonik ali begunci. Ob tem je spomnila na krilatico Marka Twaina, kako naj se resnica nikoli ne postavlja na pot dobri zgodbi, ki ima po njeni presoji tudi svojo temno plat. "Kognitivna znanost vse bolj ugotavlja, da dejstva ne vplivajo nujno na naše dojemanje realnosti," je navedla. Od tod tudi zanimanje za zgodbe, ki so po besedah Alme R. Selimović "tiste, ki nam vpnejo dejstva v neka prepričanja".

Tony Chakar o temi spomina
Konferenco bo jutri uvedlo predavanje libanonskega arhitekta, umetnika in pisca Tonyja Chakarija O možnostih, odučenju, razveljavitvi. Chakarija zanima predvsem tema spomina. Predavanje bo zastavljeno alegorično, svojo misel pa bo Chakar razvil iz analize Fairuzove navidezno romantične pesmi.

Sledila bo predstavitev instalacije Subakvatična zvočna krajina, ki jo je v preddverju Stare mestne elektrarne umetnica Robertina Šebjanič postavila z Miho Ciglarjem. O projektu bo spregovorila z raziskovalko podmorskega sveta Victorio Vesno in vplivnim fizikom Jamesom K. Gimzewskim. Prvi dan konference bo zaznamovalo tudi t. i. prikrito predavanje o izrednem stanju v izvedbi kolektiva Crvena.

Konferenca spada v serijo forumov oziroma konferenc Pripravljeni na spremembo, ki jih v zavodu Bunker organizirajo od leta 2010. Na konferenci bodo razmišljali, kaj so zgodbe, narativi in mitologije prihodnosti ter o vlogi umetnosti pri tem. Že od samega začetka nudijo Mladi levi prostor za dialog, ki se dotika konteksta ustvarjanja, ne zgolj same umetniške produkcije. Tako so v Bunkerju vselej pripravljali okrogle mize in delavnice. Letos prvič so konferenco umestili v sam festival, saj menijo, da se sklada s temami, ki jih letošnji mladolevovski umetniki obravnavajo. V ospredju so zgodbe, festival pa izraža tudi zaskrbljenost pred nepredvidljivostjo, negotovostjo oziroma nezmožnostjo vpogleda v prihodnost.

Temelj za razmislek
Dvodnevna konferenca nima klasičnega formata v smislu predstavitve nabora znanstvenih prispevkov. Poskušala bo biti osnova za razmislek, fokus pa bo na umetniških prispevkih. Večerni del konference bo umetniški in tako bo jutri na sporedu premiera nove predstave kolektiva Beton Ltd. Ich kann nicht anders.

Prebiranje mitologije grafitov
V soboto bodo goste konference na drugačen način seznanili z lokalno sceno. Dan bodo uvedli zajtrki z umetniki, sledilo pa bo predavanje - sprehod v družbi sociologa, raziskovalca in profesorja na FDV-ju Mitje Velikonje in mladega raziskovalca Sandija Abrama. Udeleženci bodo z njima brali ideologije oziroma mitologije iz vizualnih sporočil - grafitov.

Popoldne bo namenjeno umetniškim praksam in novim razmislekom. Odpravili se bodo na Gmajnice, kjer bo Maja Smrekar v dialogu z Mojco Kumerdej govorila o novih dimenzijah naravnega v navezavi s projektom, v katerem Smrekarjeva razvija volkodlaka.

O ekocidu in spominu
Umetnica Maria Lucia Cruz Correia bo s Katjo Eman v veliki sejni dvorani Mestne občine Ljubljana razmišljala o mogočem izstopu iz antropocentričnega diskurza v pogovoru o ekocidu oziroma o pravnih implikacijah varstva narave, serijo umetniških intervencij z diskusijo pa bo zaokrožil Waldemar Tatarczuk, ki se bo v performansu dotaknil svoje paradne teme - spomina.