Medtem ko je bilo njegovo delo do zdaj nekoliko zapostavljeno in premalo cenjeno, deloma tudi zaradi njegove narodne in politične pripadnosti, pa so pomen njegovega prispevka k arhitekturni in urbanistični dediščini v zadnjih letih dopolnili knjiga Marka Pozzetta Fabiani – vizije prostora in monografija Maks Fabiani Andreja Hrauskyja in Janeza Koželja. "A potrditev pomena neke osebnosti in njegovega dela je vedno dolgoročno in do prepoznavnosti, kot jo imata na primer Plečnik ali Prešeren, prihaja počasi. Kot ugotavljamo v Centru arhitekture, je odnos do naše arhitekturne dediščine treba graditi, kar pomeni, da bodo rezultati programov z otroki in mladimi vidni čez 20 let, ko bodo otroci končali fakulteto, se zaposlovali ali iskali prostor, kjer bi si ustvarili dom," je povedala arhitektka Barbara Viki Šubic.
Srečanja mladih s Fabianijem niso odvisna od okolja
V okviru Centra arhitekture, ki deluje na področju arhitekturne vzgoje, izobraževanja in ozaveščanja o pomenu kakovostno grajenega prostora, poteka projekt Igriva arhitektura. Z delavnicami za osnovnošolske otroke, predavanji za mladino, arhitekturnimi vodstvi in drugimi programi predstavljajo arhitekturo mladim. Tako kot so lani ob obletnici Ivana Vurnika pripravili delavnice, posvečene njegovemu delu, letos šolam nudijo možnost izvedbe delavnic, na katerih predstavijo Fabianijevo življenje in delo. Te so namenjene različnim stopnjam osnovnošolskih otrok, na njih predstavijo arhitektovo delo, s fotografijami predvsem slovenskih (a tudi dunajskih in tržaških) stavb, saj je to okolje otrokom bližje in imajo več možnosti, da jih vidijo v živo, ali v Ljubljani, na Krasu, v Soški dolini. Predstavijo tudi čas, v katerem je Fabiani ustvarjal, kako je njegovo ustvarjanje povezano s tistim obdobjem, ves čas pa skušamo graditi na znanju, ki ga otroci ali dijaki že imajo. Otrokom predstavijo tudi obdobje secesije in pokažejo, kako je Fabiani na fasadah stavb uporabljal stilizirane oblike iz narave, otroci pa na delavnici te oblike nato tudi rišejo.
"Arhitektura v vzgojno-izobraževalnih programih ni zastopana v takšni meri kot druge umetniške zvrsti. Na področju likovne umetnosti ali glasbe otroci spoznajo vsaj del slovenske in svetovne dediščine, z arhitekturo pa se manj ukvarjajo in se le redko predstavi učencem ali dijakom," je pojasnila Barbara Viki Šubic. "Ne moremo na splošno zatrditi, da mladi sploh ne poznajo Fabianija," še dodaja, saj nekateri slišijo zanj v družini ali od učiteljev, a tu gre za posamezna srečna "naključja" oziroma posamezna srečanja. Zato so tudi obletnice pomembne, da izpostavimo določeno osebnost in njegovo delo. Lansko leto so tako izkoristili za poudarek Vurnikovega dela, ki je bil tudi zaslužen za ustanovitev arhitekturnega oddelka na Tehnični fakulteti v Ljubljani, ki je bil temelj Fakulteti za arhitekturo, pa marsikateri arhitekt tega sploh ni vedel.
Celostna grafična podoba Fabianijevega leta
Center arhitekture, ki ga vodijo Barbara Viki Šubic, Špela Kuhar ter Polona Filipič, je v sodelovanju s Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo z Domnom Frasom pripravil tudi celostno grafično podobo za Fabianijevo leto. Osem skupin študentov je pripravilo več predlogov, med katerimi so v sodelovanju z arhitektom profesorjem Janezom Koželjem z MOL-a izbrali celostno grafično podobo, ki povezuje vse dogodke v Fabianijevem letu v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Z njo so označeni številni dogodki, ki bodo letos potekali v počastitev arhitektovega dela. Program Fabianijevega leta si lahko ogledate tu.

Fabianijev pečat na vsakdanjih izdelkih
Študentje Fakultete za naravoslovje in tehnologijo pod vodstvom Karin Košak in Marije Jenko ter Fakultete za dizajn pod vodstvom Petre Bole in Tanje Devetak bodo oblikovali tudi vsakdanje izdelke z motivi Fabianijevih del. Gre za nadaljevanje projekta Darilo slovenske arhitekture, ki je kolekcija izdelkov z motivi iz ključnih del slovenske arhitekturne dediščine in sodobnosti, s katerim želi Center arhitekture na poseben, oseben in privlačen način arhitekturno dediščino približati širšim krogom. Prvo serijo zvezkov, brisač, steklenic in bombonjer krasijo motivi zakoncev Vurnik, Ivana Vurnika in Helene Kottler Vurnik; letos sledijo izdelki, ki jih bo zaznamovala Fabianijeva estetika. Vsi nastali izdelki in vsi predlogi za celostno grafično podobo bodo tudi razstavljeni oktobra v mestni hiši v Ljubljani.