Vandalizem je tako stavbo kot pročelje 'osiromašil' ravno leto po tem, ko smo praznovali 50-letnico postavitve zgradbe. Leta 1959 so namreč dokončali pet let trajajočo gradnjo in odprli trinadstropno kvadrasto arhitekturo, ki jo je zasnoval arhitekt Vinko Glanz.
A osrednji simbolni pomen stavbe je zgoščen v bronastem portalu, ki je tudi likovnem smislu glavni poudarek pročelja. Na petih pilastrih sloneča zasnova se vzpenja do polovice prvega nadstropja in tako deluje oziroma prevzema funkcijo balkona, ki je v zgodovini razvoja posvetnih palač zaznamoval 'piano nobile'.
Friz 'delovnega ljudstva'
Pilastre obdaja pohorski granit, pred tega pa so postavljene bronaste figure akademskih kiparjev Karla Putriha in Zdenka Kalina. Preklado portala prekrivajo Putrihovi kipi, razvrščeni po vzoru veličastnih antičnih frizov. Ta plastika ponazarja družinsko srečo, šolstvo, rudarstvo, elektrifikacijo, sodstvo, tekstilno industrijo, strojništvo, sadjarstvo, kmetijstvo, gozdarstvo, ladjedelništvo in ribištvo. Na skrajni levi in desni strani zaključujejo in se proti gledalcem oziroma ljudstvu obračajo ženske in moške figure z dvignjenimi rokami.
Slava in čast vsem, ki se trudijo za lepše in polnejše življenje
Kalinova plastika krasi pilastre, ki pospremijo obiskovalca stavbe s simboliko varne poti v prihodnost, sreče, blaginje in miru. Osrednji pilaster se na vrhu zaključi s kipoma dveh puttov, motiva golih otrok, ki mu v zahodnoevropski umetnosti sledimo nazaj do renesanse. V rokah držita venec, ki prinaša slavo in čast vsem, ki se trudijo za lepše in polnejše življenje.
Postave alegorij lepih umetnosti
Pilastra na levi in desni strani sta namenjena alegorijam lepih umetnosti, od kiparstva, glasbe do gledališča, med velikimi ženskimi in moškimi akti alegorij pa so polja, namenjena otroškim postavam, ki zaznamujejo nekatere otroške igre. Figure blaginje in umetnosti varujejo na zunanjih pilastrih krepke postave žensk in mož, pripravljenih na odpor.
Čisti prostori z občutkom za detajl
Portal krasi arhitekturo, ki si jo je manj znano ime slovenskega modernizma, Vinko Glanz, ki se je navduševal nad čistimi prostori, temu zvesto zamislil kot preprost kvader. Stavbo prekrivajo plošče kraškega koprivskega marmorja, na pročelju pa je pod okni zelen oplotniški granit.
Neuresničen Plečnikov načrt
Temelje so začeli na mestu stavbe današnjega državnega zbora izkopavati junija leta 1954. Do odprtja zgradbe pet let pozneje je namreč Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije po vojni zasedala v neoklasicistični palači Kazine, zgrajeni med letoma 1836 in 1838. Zaradi prostorske stiske so vse bolj razmišljali o novi prostorski rešitvi in leta 1949 je arhitekt Jože Plečnik izrisal svojo slavno zamisel stožčasto strukturo na vrhu, ki pa je ostala neuresničena.
Slikarski sprehod po slovenski zgodovini
Umetniška dela za stavbo je konec 50 let prispevalo deset priznanih umetnikov. Omeniti velja fresko slikarja Slavka Pengova v preddverju, na kateri prepoznamo številne figure, ki pripovedujejo zgodovino današnjega slovenskega ozemlja od prvih naselitev do obdobja po drugi svetovni vojni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje