Na nedavnem razpisu za izbor kulturnih programov na področju umetnosti za obdobje 2014-2017 je ministrstvo za kulturo 32 prijaviteljem razdelilo 2,7 milijona evrov letno. Od tega vsi razen štirih prihajajo iz Ljubljane.

Ministrstvo: Merilo je kakovost
Kot so pojasnili na ministrstvu, so pri splošnih javnih razpisnih kriterijih, po katerih strokovne komisije ocenjujejo prijave, usmerjeni predvsem v prepoznavanje kakovosti, relevantnosti in dostopnosti načrtovanih programov in projektov. "Pri programskem razpisu so strokovne komisije največ pozornosti posvetile izpolnjevanju cilja razpisa, ki je predvidel sofinanciranje tistih kulturnih programov, ki so po svojem prispevku k uresničevanju javnega interesa za kulturo prepoznani kot programi, ki so po obsegu, kakovosti in dostopnosti primerljivi s programi, ki jih zagotavljajo javni zavodi na področju kulture. Pri tem je ključna kakovost programov, ne sedež prijavitelja," so zatrdili.

Manj prijav, manj uspeha?
Ob tem so poudarili, da so na programski razpis prejeli 82 vlog - 58 prijaviteljev je bilo iz Ljubljane in le devet iz Maribora. Številni prijavitelji, katerih programi so bili sprejeti v sofinanciranje, imajo sedež v Ljubljani, delujejo pa po vsej državi oziroma mednarodno.

Financiranje sledi razvoju
"Financiranje kulture je pogojeno tako z zgodovinskim razvojem institucij slovenske kulture, strateškimi aktivnostmi lokalnih skupnosti in s pričakovanji ter kulturnimi potrebami prebivalcev Slovenije, kar se ne da spremeniti z zakonskim dekretom, ampak financiranje lahko sledi dejanskemu regionalnemu razvoju slovenske kulture. Za to pa sta odgovorna oba nosilca, tako država kot tudi lokalne skupnosti, ki morata sprejeti strateške kulturne programe, s tem pa bo mogoče postaviti regionalizacijo v širši kontekst," še pravijo na ministrstvu.

Prirezani Lent
Maribor po drugi strani meni, da se mu godi krivica. Na omenjenem razpisu je na primer zmanjkalo sredstev za Festival Maribor, njegov upravitelj Narodni dom Maribor pa je kot drugi največji kulturno-prireditveni center v državi v 12 letih po poročanju časnika Večer izgubil 182.000 evrov iz programskih sredstev ministrstva. Za najbolj množičen dogodek v Mariboru - Festival Lent - bo ministrstvo v prihodnjem štiriletnem obdobju namenilo 14.000 evrov letno, medtem ko je festival lani dobil 79.200 evrov.

Maribor po navedbah direktorja Narodnega doma Maribor Vladimirja Rukavine predstavlja s svojo kulturno dejavnostjo regijski center severovzhodne Slovenije, kar pa se nikakor ne pozna pri sofinanciranju mestnih programov, ki presegajo mestni pomen. Ker so se zmanjšala tudi sredstva iz občinske blagajne, se je obrnil še na mariborski mestni svet, ki bo v torek odločal o usodi Festivala Lent.

"Politika skrbi predvsem za nagrajevanje 'svojih'. In to velja za stranke prav vseh barv. V Mariboru menimo, da je jasen pokazatelj tega sindroma tudi višina sredstev, namenjenih na javnih razpisih za posamezna področja v državi. Tudi pri razpisih ministrstev za gospodarstvo in kulturo," pravi mariborski župan Andrej Fištravec.

Obnova Pekarne stoji
Minister za kulturo Uroš Grilc, pred zasedbo ministrskega položaja vodja oddelka za kulturo na Mestni občini Ljubljana, se je Mariborčanom med drugim zameril z razveljavitvijo odločitve za sofinanciranje obnove mariborskega gradu. Po drugi strani Maribor ni izkoristil priložnosti, ko mu je država ponudila sofinanciranje izgradnje nove umetnostne galerije in nadaljevanje obnove Pekarne.

Nikjer se ne cedita med in mleko
Direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik poudarja, da so se sredstva za kulturo za vse drastično znižala. "Ne le s strani države, kjer so v nekaj letih manjša kar za 40 milijonov evrov, upadla so tudi v občinah; več kot razpolovljen je pritok sponzorskega denarja, vse več je signalov o upadanju prihodkov iz naslova prodaje vstopnic. Cankarjev dom v letu dni in pol skupno beleži padec na vseh finančnih virih za skoraj milijon evrov in pol," je povedal.

Bodo naleteli na posluh vlade?
Očitki ministrstvu, ki nima več dovolj denarja za pokritje vedno večjih potreb, so po ocenah Rotovnika lahko tudi produktivni, saj opozarjajo vlado, da so zakon o uravnoteženju javnih financ in poznejši finančni ukrepi opustošili kulturo in umetnost do te mere, da v družbeno-strateškem smislu pomenita vse manj. "To je lahko usodno za majhno slovensko nacionalno skupnost, ki je vedno bolj na udaru požrešnega tujega kapitala. Upravičeni so tudi zato, ker je Slovenija lahko v resnici kulturna le, če vztraja pri policentričnem razvoju kulture," je dodal.