karikaturistu Mikiju Mustru podelil srebrni red za zasluge za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa.

S svojimi stripovskimi liki je Muster zaznamoval marsikatero otroštvo ali mladost v zadnjih 50 letih. Akademski kipar se je rodil 22. novembra 1925, v svoji dolgi karieri pa se je posvetil predvsem stripom. Med njegovimi znamenitimi stripi so že skoraj ponarodeli Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik.

Miki Muster spada med pionirje slovenskega stripa in je eden najuspešnejših ustvarjalcev na področju stripa in risanega filma v Sloveniji.

S humorjem je poskrbel za revolucijo v oglaševanju
Muster ni le legenda slovenskega stripa, vpisal se je tudi med najboljše domače avtorje politične karikature, poskrbel pa je tudi za svojevrstno revolucijo v jugoslovanskem oglaševanju. Med letoma 1967 in 1990 se je podpisal pod kar okoli 380 reklamnih spotov, njegovi oglaševalski filmi pa so bili pravi mali potres v jugoslovanskem oglaševanju, saj je bil prvi, ki je v oglase vnesel humor.

Dolga leta je kruh služil v Nemčiji
Zaradi omejenih možnosti za "sproščanje" svojih idej si je Miki Muster vsakdanji kruh dolgo služil v Nemčiji. Leta 1973 se je pridružil Bavarii Filmu, v Nemčiji pa je ostal do leta 1990. V skoraj 20 letih je ustvaril vrsto risanih filmov; naj jih naštejemo nekaj: Mordillo, Omma, bitte kommen (Babica, prosim pridi), serija o detektivu Nicku Knattertonu.

Prigode Trdonje, Lakotnika in Zvitorepca otrokom niso prinesle le dolgih (ki pa so minile kot nič) ur prebiranja zabavnih dogodivščin treh posrečenih junakov. Miki Muster je svoje junake poslal v tuje dežele (celo v vesolje) in tako otroke seznanil z nenavadnimi kraji, ki jih sami niso obiskali. V zgodbe je Muster vpletel tudi vrsto ljudskih modrosti.

Red za zasluge za špansko veleposlanico
Poleg srebrnega reda za Mustra je Pahor z redom za zasluge nagradil špansko veleposlanico Anunciado Fernandez de Cordova za njen prispevek k poglabljanju vezi med Španijo in Slovenijo, posebej na področju kulture.