V letu 2016 je potekalo prvo ocenjevanje, kako in v kakšni meri območja uresničujejo načrtovane projekte in s tem izpolnjujejo kriterije, predvidene za nosilce znaka evropske dediščine. Vsa območja so morala izdelati in komisiji do konca februarja 2016 predložiti pisna poročila o izvedenih dejavnostih ter pripraviti načrt do leta 2020, ko bo potekalo naslednje ocenjevanje. Foto: BoBo
V letu 2016 je potekalo prvo ocenjevanje, kako in v kakšni meri območja uresničujejo načrtovane projekte in s tem izpolnjujejo kriterije, predvidene za nosilce znaka evropske dediščine. Vsa območja so morala izdelati in komisiji do konca februarja 2016 predložiti pisna poročila o izvedenih dejavnostih ter pripraviti načrt do leta 2020, ko bo potekalo naslednje ocenjevanje. Foto: BoBo
Bolnica Franja
Bolnica Franja je glede na poročilo kljub omejenim virom dosegla odlične rezultate v komunikacijskih dejavnostih in različnih izobraževalnih programih. Za še boljše rezultate pa bi veljalo kadrovsko okrepiti ekipo, ki skrbi za območje. Foto: BoBo

Znak evropske dediščine (ZED) je od leta 2011 namenjen krepitvi občutka pripadnosti evropskih državljanov - še posebej mladih - Evropski uniji. Gre za ukrep Evropske unije, ki temelji na medvladni pobudi iz leta 2006. V ospredju so krepitev občutka pripadnosti na podlagi skupnih vrednot, elementov evropske zgodovine in kulturne dediščine ter spoštovanje nacionalne in regionalne različnosti in krepitev medkulturnega dialoga. ZED v ta namen poudarja simbolno vrednost in veča prepoznavnost spomeniških območij, pomembnih za zgodovino in kulturo Evrope oziroma Evropske unije.

Vmesna poostritev pogojev
Leta 2014 so lahko znova kandidirali vsi tisti, ki so znak prejeli že na osnovi pobude iz leta 2006. Tako so med njimi ponovno kandidirala tri slovenska območja: Žale, cerkvica Sv. Duha na Javorci pri Tolminu in Partizanska bolnica Franja ter dodatno še Žička kartuzija. Takrat je med 16 znaki eden znova pripadel tudi Franji, ki je torej znak dobila sicer že leta 2007, a so vmes poostrili pogoje za njegovo podelitev in potrebna je bila nova kandidatura.

Multikulturnost in solidarnost
V Franji, ki je delovala od zime 1943 do maja 1945, so se poleg slovenskih ranjencev zdravili tudi borci drugih narodnosti, med njimi Francozi, Rusi, Poljaki in številni predstavniki nekdanjih jugoslovanskih republik. Tam se je zdravil celo sovražnikov vojak, ki je v bolnišnici dočakal konec vojne. Vse to je v Franjo prineslo multikulturnost, religijsko raznolikost in solidarnost. K zadnji so veliko pripomogli tudi tamkajšnji prebivalci, ki so pomagali pri delu bolnišnice. Franja je pomembna tudi z vidika ženske enakopravnosti. Bolnico je namreč najdlje vodila zdravnica dr. Franja Bojc Bidovec, po kateri nosi ime.

Leta 2007 je bolnišnico skoraj v celoti uničila povodenj, po prenovi pa so jo maja 2010 znova odprli za obiskovalce. Kot so ob 70. jubileju leta 2013 zapisali v Mestnem muzeju Idrija, je Partizanska bolnica Franja kljub izgubi dela izvirne materialne dediščine v povodnji leta 2007 v celoti ohranila izvorno sporočilo in tako ostaja dragocen spomenik humanosti, plemenitosti in tovarištva ter simbol mednarodnega povezovanja in odpora.

Kaj izboljšati v prihodnje?
Strokovna komisija je v letu 2016 izvedla prvo preverjanje območij z znakom evropske dediščine. V Bruslju je spomladi potekalo letno srečanje območij, ki se ponašajo s tem znakom. Na podlagi zbranih podatkov je strokovna komisija pripravila poročilo, ki vključuje tudi priporočila posameznim območjem, kaj bi veljalo popraviti oziroma izboljšati do naslednjega ocenjevanja.

Bolnica Franja je glede na poročilo kljub omejenim virom dosegla odlične rezultate v komunikacijskih dejavnostih in različnih izobraževalnih programih. Za še boljše rezultate pa bi veljalo kadrovsko okrepiti ekipo, ki skrbi za območje, je še zapisala strokovna komisija v svojem poročilu.