Dražbene dvorane so konec koncev v uporabi le nekajkrat na leto, zato je veliko bolj smotrno, ustvariti večnamenski prostor, v katerem bo živela kultura. Foto: Büro Ole Scheeren
Dražbene dvorane so konec koncev v uporabi le nekajkrat na leto, zato je veliko bolj smotrno, ustvariti večnamenski prostor, v katerem bo živela kultura. Foto: Büro Ole Scheeren

Arhitekt je v Pekingu že znan po futuristični, na prvi pogled prepoznavni stavbi, v kateri ima sedež kitajska državna televizija.

Zgradba Guardian Art Center je "veliko več kot le klasični muzej", je ob odprtju povedal Scheeren. Pod svojo streho skriva dve dražbeni dvorani, muzej, umetnostne galerije, prostore državnega konservatorskega centra, pa tudi restavracije, hotel in prostore za dogodke.

"Prostor za umetnost in kulturo sem želel umestiti v funkcionalno in vsebinsko povezano enoto," je dejal 47-letni arhitekt: "Zato sem ustvaril nov hibrid, v katerem se umetnost, umetniški trg, dejavnosti, dogodki, življenjski slog in kultura srečajo v veliki zgradbi in niso, kot je v navadi, prostorsko ločeni, temveč se vključujejo v dinamičen sistem."

V samem središču dogajanja
Guardian Art Center stoji blizu Narodnega muzeja, ki so ga zgradili v obdobju kitajskega vodje Maa Cetunga. Umestili so ga na vogal najbolj znane kitajske nakupovalne ulice Vangfudžing ter ulice Vusi Dadžje, poimenovane po gibanju za novo kulturo 4. maja 1919. Nastal je tudi kot poklon zgodovinski okolici, hkrati pa želi vzpostaviti ravnovesje med starim in novim.

Elementi klasične kitajske arhitekture in umetnosti
Spodnji del stavbe je zgrajen iz kamnitih blokov, kar spominja na tradicionalna hišna dvorišča. Zgornji, stekleni del pa naj bi po arhitektovem mnenju ponazarjal status Pekinga kot svetovne metropole. Navdih za perforacijo na spodnjem delu, s katero v stavbo vstopa svetloba, je arhitekt našel v eni najbolj znanih kitajskih krajin - Bivališče v gorovju Fučun, ki jo je v 14. stoletju naslikal Huang Gongvang.