Že nekaj časa je znano, da bodo prenovo Pergamonskega muzeja začeli oktobra, in te dni se pred muzejem vijejo vrste obiskovalcem, ki si želijo še zadnjič pred zaprtjem ogledati slavni Pergamonski oltar.
Ta je v antiki veljal za eno izmed svetovnih čudes. Nemški arheologi so dele oltarja na tleh današnje Turčije izkopali med letoma 1878 in 1886 ter ga na podlagi sporazuma med nemško vlado in otomanskim cesarstvom prepeljali v Berlin. Njegovo rekonstrukcijo so dokončali šele leta 1902. Razstavljen je v glavni galeriji muzeja, ki bo zaradi prenove zaprta vsaj do leta 2019.
Prenova je nujna
Na Prusko fundacijo za kulturno dediščino, ki skrbi za Pergamonski muzej, pa se je zaradi začasnega zaprtja glavne galerije vsul plaz kritik. Muzej namreč letno obišče več kot milijon ljudi, zato kritiki pravijo, da je predvideno obdobje zaprtja predolgo.
Kljub kritikam pri fundaciji pravijo, da je prenova nujna, saj je muzejska stavba v zelo slabem stanju, tehnična oprema pa zastarela. Razmišljali so tudi o tem, da bi obiskovalcem vstop v glavno galerijo, kjer stoji Pergamonski oltar, omogočili kljub prenovi. A kot odgovarja predsednik fundacije Hermann Parzinger, to "tako z restavratorskega vidika kot tudi zaradi varnosti ni mogoče".
Med največjimi dragocenostmi muzeja so ob oltarju še ploščice s tako imenovane babilonske Paradne ceste in Ištarinih vrat iz obdobja Nebukadnezarja (604-562 p. n. št.) ter 1.800 let stara rimska vrata iz Mileta. Nekaj razstavnih predmetov, ki jih hranijo v muzeju, bodo sicer na ogled postavili na bližnjem začasnem razstavišču, druga muzejska krila pa bodo za zdaj ostala odprta za obiskovalce, vendar v muzeju načrtujejo še nadaljnjo prenovo, trenutno pa opozarjajo na možnost daljših čakalnih vrst za vstop v muzej.