V oddaji, ki je bila na sporedu na 1. programu TV Slovenija, se je v ateljeja in opusa obeh jubilantov še zadnjič pred upokojitvijo podal dolgoletni novinar in urednik na TV Slovenija, po poklicu in strasti umetnostni zgodovini zapisan Iztok Premrov.
Likovnik Stojan Batič in slikar ter grafik Karel Zelenko sta se v prvi letnik kiparstva na takrat novo ustanovljeno Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani sočasno vpisala jeseni leta 1945. Med koncem druge svetovne vojne in prvim semestrom akademije je torej minilo komaj eno poletje.
V večnem iskanju Itake
Zelenko se je kmalu zatem prepisal na slikarstvo, Batič pa je svoje prve javne spomenike začel ustvarjati, še preden je končal študij. Prakso je Batič nadaljeval tudi po uspešno končani akademiji in danes njegovo likovno govorico prepoznamo v 38 javnih spomenikih in vrsti drugih kipov, ki krasijo parke in druge javne prostore. Prav on je dal prestolnici prvo vrtljivo se kiparsko kompozicijo v javnem prostoru, to je Urška s podvodnim možem na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Znane so njegove podobe rudarjev v Trbovljah in v Mislinjski dolini, saj je sam izviral iz Revirjev in bil nekaj časa rudar.
Ob javnih delih je razvijal tudi intimno plastiko, pri čemer se je navdihoval pri stari grški umetnosti, najprej gledaliških likih, nato še pri Homerju. Njegov zadnji cikel je posvečen Odisejevi zgodbi in njegovem iskanju oziroma vračanju k Itaki. Kipar pravi, da tudi sam vse življenje išče to Itako. Batičevo kiparstvo temelji na figuri in z njo povezanimi zgodbami.
Iskanje lepote in temnih plati življenja
Karel Zelenko je nase najprej opozoril kot grafik in se zapisal med pomembne predstavnike Ljubljanske grafične šole. Tudi njega zanimajo ljudje in zgodbe, ki jih človeški liki doživljajo v svojem življenju. Zlasti so mu blizu prizori iz cirkuškega življenja, saj je od nekdaj rad obiskoval okroglo areno in se navduševal nad spretnostjo in komiko klovnov. Podobno je naklonjen pustu in pustnemu dogajanju, njegova posebnost pa so družbeno angažirane in socialne teme, ki ga navdihujejo še danes. Obenem je Zelenko večni občudovalec lepega ženskega telesa in pravi likovni lirik, ki mu je do iskanja lepote življenja, a tudi njegovih temnih plati.
Oba, še vedno vitalna umetnika, o bistvu svojih likovnih izpovedi, pripovedujeta z vso odprtostjo in tako razgrinjata svoje bogate izkušnje vsak v svojem likovnem mediju.
Več v oddaji Podoba podobe. Vabljeni k ogledu.