Strokovno se je Juteršek med drugim izpopolnjeval v Münchnu in v Moskvi ter postal izvedenec za ikonsko slikarstvo in rusko umetnost, kar je sprva kot docent docent in nato kot izredni profesor za vzhodnoevropsko umetnost na oddelku za umetnostno zgodovino filozofske fakultete od leta 1968 do 1989 tudi predaval. Foto: castni.kamnik-perovo.si
Strokovno se je Juteršek med drugim izpopolnjeval v Münchnu in v Moskvi ter postal izvedenec za ikonsko slikarstvo in rusko umetnost, kar je sprva kot docent docent in nato kot izredni profesor za vzhodnoevropsko umetnost na oddelku za umetnostno zgodovino filozofske fakultete od leta 1968 do 1989 tudi predaval. Foto: castni.kamnik-perovo.si

Juteršek se je ves čas raziskovalno ukvarjal z umetnostno zgodovino, poglobljeno z 19. in 20. stoletjem, in svoje ugotovitve tudi objavljal v strokovnih publikacijah ter v dnevnem časopisju. Skoraj dvajset let je kot stalni zunanji sodelavec Radia Ljubljana za različne oddaje pripravljal prispevke kot likovni kritik o likovnih razstavah v Sloveniji.

Bleščeča akademska kariera
Mirko Juteršek se je leta 1932 rodil v delavski družini v Podgorju pri Kamniku. Leta 1959 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz zgodovine in umetnostne zgodovine ter za svoje diplomsko delo o ikonah v hrastoveljski cerkvi prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado. Doktoriral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1971, kjer se je tudi zaposlil in bil leta 1982 izvoljen za izrednega profesorja za zgodovino vzhodnoevropske umetnosti. Umetnostno zgodovino je predaval do leta 1989, ko je prevzel vodenje Slovanske knjižnice. Od leta 1996 pa vse do smrti je predaval umetnostno zgodovino na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani.

Bil je vsestransko dejaven: kot pisec je objavil dela o Matiji Jami, Doretu Klemenčiču – Maju, Lojzetu Spacalu, Mihi Malešu in Tomažu Perku; dejavno je sodeloval pri snovanju Galerije Mihe Maleša v Kamniku in zbirke Hermana Pečariča v Piranu, med slikarji je bil poznan kot ocenjevalec slikarskih kolonij ter po odprtju številnih slikarskih razstav po vsej Sloveniji, je v nekrologu kolegu zapisal prof. dr. Milan Trbižan.