Kot so zapisali v pozivu, je skupina SRČ pripravila predlog novega kulturnega modela, ki utrjuje kulturo kot javno dobrino. Predlog temelji na izhodiščih, za katera menijo, da bi bilo zanje mogoče dobiti širše družbeno soglasje, hkrati upošteva tudi načelo postopnosti doseganja zastavljenih ciljev.

Ministrico, medije in strokovno javnost SRČ poziva, da se opredeli do predlaganih izhodišč sprememb: najprej za umetnost in ustvarjalnost kot vrednoti po sebi. Ministrstvo za kulturo pa vidijo v dvojni vlogi: kot kulturni resor podpira kulturne cilje, kot del vlade mora mobilizirati vsa druga ministrstva pri izkoriščanju ekonomskih in socialnih potencialov umetnosti in kulture.

Za smotrnejše gospodarjenje s sredstvi in večjo transparentnost
Zavzemajo se za učinkovitejše gospodarjenje z javnimi sredstvi, ki bi morala biti v največji mogoči meri porabljena neposredno za omogočanje in spodbujanje ustvarjalnosti ter refleksijo, varovanje in ohranjanje umetniških in splošnih kulturnih dosežkov. Ker javna sredstva za kulturo niso neomejena, je tudi treba oblikovati kulturne programe skladno z realnimi možnostmi.

V pozivu izpostavljajo tudi odločanje politike o političnih in stroke o strokovnih vprašanjih. Kot so zapisali, potrebujemo sistem, v katerem bo politika prisiljena določiti prednostne naloge - javni interes, njihovo izvedbo pa dosledno prepustiti avtonomiji stroke. Zavzemajo se tudi za odločanje stroke po strokovnih merilih in ne na podlagi cehovskih interesov, saj menijo, da ni nujno, da se strokovni in stanovski interesi pokrivajo.

SRČ poziva tudi k individualizaciji odgovornosti za sprejete odločitve in njihove posledice. Anonimnost odločevalcev, kolektivno odločanje in netransparentnost v procesu odločanja namreč ustvarjajo okolje negativne selekcije, klientelizma, nepotizma in korupcije, pa tudi možnost uveljavljanja cehovskih interesov pred strokovnimi, so zapisali.

Vsem enake priložnosti za delo
Zavzemajo se za kulturni program pred pravnim statusom in za enakopravnejši dostop do dela na področju kulture. V Sloveniji se namreč večina kulturnih programov financira iz javnih sredstev, zato je neenakopravnost izvajalcev javnega kulturnega programa neupravičena, menijo. Položaj samozaposlenih pa je po njihovem prepričanju treba izboljšati ne z raznimi ugodnostmi in žepninami, pač pa z enakopravnejšim dostopom do dela.

Nadzor javnih zavodov
Izpostavljajo tudi izpolnjevanje poslanstva javnih zavodov pred zadovoljevanjem interesov zaposlenih, večjo strokovno in poslovno avtonomijo javnih zavodov s stalnim in poostrenim nadzorom nad izvajanjem njihovega poslanstva ter preprečevanje negativne selekcije in političnega kadrovanja.

SRČ je poziv o nujnosti nadaljevanja reformnih prizadevanj na področju kulture, s katerimi je, kot so zapisali, začela nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca, naslovil že na nekdanjega kulturnega ministra Uroša Grilca, ki je tudi sam napovedal nov kulturno-politični model.