To je tistih varovanih del, katerih imetnik pravic ni znan ali ga ni mogoče najti. Kot je ob predstavitvi novele dopoldne povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti, bo to omogočilo digitalizacijo in razširjanje takšnih del ter posledično prispevalo tudi k ohranjanju in razširjanju evropske in slovenske kulturne dediščine.

Predlog zakona določa, katera dela je mogoče šteti za osirotela, kako se izvede skrbno iskanje, da je treba voditi evidenco skrbnih iskanj in da lahko avtor osirotelega dela prekine status osirotelega dela ter zahteva pravično nadomestilo.

Prav tako se uvajata izjemi od avtorske pravice v korist invalidnih oseb ter javno dostopnih knjižnic, muzejev, arhivov in izobraževalnih ustanov. Način izračuna višine in način plačila bo določila vlada z uredbo na predlog ministrstva za kulturo, je še dejal Cantarutti, ki je poudaril, da je o noveli potekala široka javna razprava, na odboru DZ-ja za gospodarstvo pa so sprejeli dopolnila, s katerimi, kot meni, so predlog zakona še dodatno izboljšali.

Poslanci so izrazili nekaj očitkov na novelo. Tomaž Lisec (SDS) je opozoril, da ne rešuje ključnih težav na tem področju. Tomaž Gantar (DeSUS) pa je spomnil, da je bila novela zakona sprva širše zastavljena in je imela namen urediti tudi kompleksno področje delovanja kolektivnih organizacij, kjer je problematično predvsem izvajanje nadzora nad njimi, vendar, kot je dejal, se žal to ni zgodilo. V Združeni levici si po besedah Violete Tomić želijo, da bi osirotela dela imela več skrbnikov ali pa, da sploh ne bi imela skrbnika.