Po osnutku naj ne bi bili javni zavodi, katerih ustanoviteljice so občine in imajo 15 zaposlenih ali manj, z novim letom več pravne osebe. S predlogom želijo znižati stroške delovanja omenjenih zavodov, saj so fiksni stroški delovanja pri tako majhnih zavodih enaki kot pri večjih, kot pravijo na ministrstvu za javno upravo. Predlog po njihovih navedbah nikakor ne pomeni ukinjanja dejavnosti zavodov, ampak racionalizacijo podpornih dejavnosti s povezovanjem manjših zavodov. Ob tem poudarjajo, da gre zgolj za predlog, posredovan v medresorsko in širšo razpravo, "nikakor pa ne gre za dokončen sklep ali sprejeto oziroma potrjeno gradivo katerega koli organa".
Kdo bo financiral vsebine državnega, javnega interesa?
Na ministrstvu za kulturo pri nastanku omenjenega osnutka niso sodelovali in z njim niso bili predhodno seznanjeni. V osnutku predvideni rešitvi nasprotujejo, saj bi pomenila, da nekaterih vsebin državnega, javnega interesa, država ne bi mogla več sofinancirati. To bi pomenilo nepopravljivo škodo na področju izvajanja dejavnosti knjižnic, muzejev, galerij in drugih zavodov, ki izvajajo ali so pooblaščeni za izvajanje državne javne službe.
Predlog vodi v zapiranje ali strogo redukcijo
Direktor Pomorskega muzeja Sergeja Mašera Franco Juri je ocenil, da bi tak ukrep privedel do uničenja velikega dela kulturne in izobraževalne mreže. Javni zavodi z manj kot 15 zaposlenimi, kamor sodi tudi njihov, bi namreč prešli v neposredno upravljanje občin. Kot razume predlog intervencijskega zakona, bi torej tudi financiranje teh zavodov prevzele neposredno občine, ki pa tega ne bi zmogle, kar bi lahko pripeljalo do zapiranja zavodov ali do njihove redukcije do te mere, da ne bi več zmogli opravljati državne javne službe.
Vračanje evropskih sredstev?
Pomorski muzej, ki letos zaznamuje 60. obletnico delovanja, upravlja pet enot. Pravkar so sklenili dva triletna evropska projekta, v katerih so pridobili milijon evrov evropskih sredstev, ki so jih vložili v obnovo muzejskih zbirk. Po pogodbi morajo pridobljeno pet let ponujati obiskovalcem, če pa bi pravna oseba, s katero je bila sklenjena pogodba, izginila, se utegne zgoditi, da bo morala Slovenija pridobljena sredstva vračati.

Anomalija na podlagi statistike in ne vsebine ali kakovosti
Ravnatelj novomeškega Anton Podbevšek Teatra Matjaž Berger je zapisal, da predlog intervencijskega zakona spominja na staro anomalijo ureditve kolhozov in sovhozov, ki jih je čas postavil na svoje mesto absurda, posmeha, pa tudi osebnih in kolektivnih tragedij velikih razsežnosti. Predlog zakona je po njegovih besedah anomalija, ker je vzpostavljen izključno na podlagi statistične meritve, devalvacije človeškega na raven števila, ne pa na mero človeka, se pravi na mero vsebine, ustvarjalnosti, učinkov in vplivov.
Številni izmed teh zavodov predstavljajo novost v delovanju, bistveno kakovost v sodobnih kreativnih praksah ter pomembno simbolno in ultimativno mesto za območje, ki ga izraža, živi in plemeniti, dodaja Berger.
Knjižnice: združevanje v prvih letih prinese strošek, izkušnje pa so negativne
V Združenju splošnih knjižnic, kjer že imajo izkušnje z združevanjem iz preteklosti - tako z združevanjem javnih zavodov različnih vsebin v okviru občine kot z združevanjem javnih zavodov enake vsebine, ki delujejo v različnih občinah - opozarjajo, da so bile izkušnje iz preteklosti negativne.
Ob tem poudarjajo, da bi združevanja predvsem v prvih letih pomenila precej večji strošek kot pa prihranek. Datuma 1. januar 2015 pa, kot so zapisali, sploh ni mogoče komentirati, saj je kakršna koli sprememba zdajšnje organiziranosti knjižnic v tako kratkem času nemogoča in neizvedljiva.