Upravni odbor v novi sestavi štiriletni mandat prevzema, potem ko se je ta 26. septembra formalnopravno iztekel prejšnji sestavi UO-ja Prešernovega sklada pod predsedstvom Janeza Bogataja.

Poleg Möderndorferja sedijo v odboru še pisatelj, urednik in predavatelj Andrej Blatnik, literarni zgodovinar, literarni teoretik in univerzitetni učitelj Miran Štuhec, dramaturginja in prevajalka Mojca Kranjc, dramska igralka Milena Zupančič, dramaturginja Ira Ratej, baletni plesalec in koreograf Tomaž Rode ter filmski kritik, teoretik, esejist in publicist Zdenko Vrdlovec. Med člani so še videast Srečo Dragan, umetnostna zgodovinarka Breda Kolar Sluga, oblikovalec Edi Berk, plesalka, koreografinja in profesorica umetnosti giba Uršula Teržan, glasbeni producent in instrumentalist Hugo Šekoranja, pianist in dirigent Simon Krečič ter violinist, urednik in prevajalec Matej Venier.

Vprašanje sprememb statuta
Prejšnja sestava UO-ja je svojim naslednikom med drugim prepustila vprašanje sprememb statuta Prešernovega sklada, s katerimi bi med drugim podrobneje določili pristojnosti UO-ja in strokovnih komisij ter na novo opredelili umetniška področja. Spremembe predvidevajo še embargo na informacije o prejemnikih nagrad do enega tedna pred podelitvijo, nove določitve umetniških področij ter nove določbe v zvezi s pogostitvijo ob proslavi.

Zgodovina podeljevanja Prešernovih nagrad sega v leto 1946, ko je tedanje ministrstvo za prosveto izdalo odredbo o podeljevanju nagrad za umetnost in znanost, že leto prej pa je bil 8. februar razglašen za kulturni praznik. Prve lavreate so nagradili na dan kulturnega praznika leta 1947.