Samostan je sicer z brati dominikanci začel delovati v letu 1230, z jožefinskimi reformami so leta 1782 red razpustili, samostan pa namenili vojaškim potrebam.
V prostorih samostana je vse do leta 2011, ko se je z mislijo na Evropsko prestolnico kulture 2012 začela obnova, domoval tudi Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož s svojo arheološko zbirko.
Prenova je odkrila presenetljiva odkritja
Nepredvidljivost prenove so povzročale številne najdbe, ki so jih odkrili med procesom prenove. Poleg predvidenih arhitekturnih ostankov starejše prednice baročne cerkve so bili odkriti temelji baročnih oltarjev, ostanki temeljev in baz dveh srednjeveških baldahinskih oltarjev, sledovi gotskega letnerja, baročna grobnica in dva srednjeveška nagrobnika. Za najpomembnejšo najdbo pa velja v celoti ohranjena grobnica z dvema kamnitima krstama in spodnjim delom kamnitega sarkofaga.

Prenova je bila zahtevna s konservatorskega, finančnega in operativnega vidika. Arheologi, gradbinci in konservatorji so dobesedno hodili drug po drugem.
Zdaj je torej končana prva faza samostanske prenove, vredna 4,3 milijone evrov, vendar s tem z več vidikov zahtevna prenova še zdaleč ni zaključena. Odprto ostaja še tudi vprašanje, kdo bo po programski plati vodil središče in kakšne vsebine bodo konkretno našle svoj prostor v kompleksu nekdanjega samostana. Objekt, ki bo popestril tako kulturno kot kongresno dogajanje na Ptuju, bodo vsaj do novega leta tehnično upravljale Javne službe Ptuj, vmes pa bodo z razpisom poiskali upravljavca centra.
Odprtje je pospremila multimedijska predstava Obrazi časa, v kateri je režiser Peter Srpčič prepletel zgodovino Ptuja in mlado ptujsko energijo. Na slovesnosti pa je bilo mogoče slišati še, naj ti prostori nudijo prostor za duhovno in duševno prenovo.