V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer je približno tretjina sedežev ostala prazna - verjetno zaradi tistih, ki so v znamenje protesta raje prižigali sveče pred hramom kulture -, se je sklenila proslava, na kateri so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Gotovo ni naključje, da se je slovesnost končala s pesmijo Srečka Kosovela Vihar, Vihar (v izvedbi dua Silence), katere spodbudni sklepni verzi o uporu posameznika bi bili trenutni situaciji težko primernejši: "Če usoda ustavi mu korak, on se ji zoperstavi."

Sicer precej asketsko zasnovana slovesnost, za katero je scenarij napisal in jo režiral Matjaž Pograjc, soscenaristka in voditeljica prireditve pa je bila Blažka Müller Pograjc, je bila posvečena nagrajencem, njihovemu delu, umetnosti in kulturi, obenem pa zamišljena v sproščenem tonu. Namesto govorov lavreatov so tako v duhu rdeče niti ti dobili priložnost predvsem za to, da spregovorijo o svojem odnosu in čustvenem dojemanju Prešerna. Vseeno bi si morda želeli slišati vsaj govora obeh dobitnikov velike Prešernove nagrade.

Veliki Prešernovi nagradi sta letos namreč prejela oblikovalec Matjaž Vipotnik in literat Jože Snoj. Igralec Niko Goršič, ki je slikovito predstavil Vipotnikova prelomna dela, je zanj dejal, da je "kralj Matjaž slovenskega oblikovanja".

Umetniški program podelitve Prešernovih nagrad 2012 so soustvarjali priznani slovenski gledališki, plesni in glasbeni umetniki - med drugim so dela nagrajencev interpretirali Marko Mandić, Primož Bezjak, Rosana Hribar in Gregor Luštek, Boris Benko ter Vokalna Akademija Ljubljana ki so vedno znova ponudili vprašanje: "Kultura?" ... z upanjem na edini pravi odgovor: "Ja, prosim. Kultura zmeraj."

Skrušny ostro obsodil politiko
V svojem tradicionalnem uvodnem govoru se je predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny med drugim dotaknil tudi žgoče teme ukinitve samostojnega ministrstva za kulturo in podal "odločni ugovor zoper politično voljo in pamet, ki sta kulturi in z njo umetnosti z več kot zgovorno uradniško potezo odvzeli status samostojnih družbenih subjektov in mladi državi že po pičlih 20 letih samostojnosti spodnesli simbolni temelj ter smiselno podstat, na kateri je bila ustanovljena".

Preroško Prešernovo svarilo
Obenem je "z besedo ogorčenja" opozoril, da se leta 2012 za preroške kažejo besede, ki jih je Prešeren zapisal v Sonetnem vencu: "Minuli sreče so in slave časi / ker vredne dela niso jih budile, / omólknili so pesem sladki glási."

Letos 15-članskemu upravnemu odboru Prešernovega sklada poteče štiriletni mandat. Člani odbora so po besedah Skrušnyja svoje "presojevalsko" delo ves čas opravljali z odgovorno zavestjo, "da nagrade, ki jih podeljujejo, nosijo obeležje in težo najveljavnejših nacionalnih nagrad za umetniško in kulturno ustvarjalnost".

Nagrajenci prešernovega sklada: O svojem odnosu do Prešerna
Po glasbenem vložku dua Silence je prva nagrado Prešernovega sklada prejela Maruša Zorec, avtorica in vodja projekta Ureditev grajske pristave v Ormožu. "Svojo umetniško kondicijo vzdržujem v klepetu s kolegi (projekt je izvedla v sodelovanju z arhitektko Mašo Živec in absolventom arhitekture Žigo Ravnikarjem, op. n.), še raje pa v samoti zimskih pokrajin," je povedala v klepetu z Müller Pograjčevo ter izdala, da so ji med Prešernovimi poezijami najbližje Gazele, ki ji "odstirajo globine človeka, do katerih sama ne najde".

Ne železna cesta, prej železna volja
In ker je dirigent Stojan Kuret nagrado Prešernovega sklada dobil za dirigentske dosežke na področju zborovske glasbe v zadnjih dveh letih, je edino prav, da je njegov nastop uvedla "njegova" Vokalna Akademija Ljubljana. V duhu Prešerna je lavreat spregovoril o tisti slavni "Železni cesti", o kateri je pisal Pesnik: "Trst je bil pred leti drugo pristanišče v Evropi, pa tudi prvo slovensko mesto - zdaj je prej Pahorjev, Spacalov, Černigojev Trst, povezava z železno cesto pa ni več najbolj praktična. Naprej nas žene le železna volja."

""Joj, rešite me. Jaz nisem bankir. Rešitelj je kapitan, on je zver!""
Pisatelj Andrej E. Skubic nagrado prejme za svoj roman Koliko si moja? (odlomek iz njega je na odru interpretiral Primož Bezjak), zato ni čudno, da je moral razmisliti, koliko je "njegov" Prešeren. "Prešeren je bil velik, a moj je bolj Kosovel," priznava pisatelj, ki je ob tem citiral verze Kosovelove Tragedije na oceanu. S svojim petim romanom je načel temi ljubezenskega razmerja in človekovega odnosa do lastnine.

Mlakar postregel z "rimarijo iz oštarije"
Pred izročitvijo nagrade Prešernovega sklada igralcu in kantavtorju Iztoku Mlakarju je Gallusovo dvorano napolnila njegova skladba Soča. Mlakar je nagrado prejel za igralske kreacije in interpretacije lastnih avtorskih projektov. Ob prevzemu nagrade je interpretiral svojo pesem, iz katere je verz: "En bot sem sanjal, da sem praznu glaže v najboljši klapi, se pravi sam!"

Buljan: Prek Prešerna spoznal Slovence
Režiser Ivica Buljan, ki je nagrado prejel za režijo predstav Macbeth po Shakespearu, Sallinger, Mala morska deklica, Ma in Al, Vampir, Lovske scene iz spodnje Bavarske, Kiklop, Werther in Mačka na vroči pločevinasti strehi, je spregovoril o tem, kako je - kot Hrvat - prvič prišel v stik s Prešernom. Spoznal ga je prek pisatelja Augusta Šenoe oziroma njegovega romana Nagelj s pesnikovega groba, v katerem protagonistu, hrvaškemu pesniku, ki je do tedaj bral le Schillerja, slovensko dekle predstavi "največjega južnoslovanskega pesnika". "In tako sem prek Prešerna po malem spoznal tudi Slovence," pravi Buljan.

Scenografijo slovesnosti je zasnoval Tomaž Štrucl, za koreografijo so poskrbeli Branko Potočan, Gregor Luštek in Rosana Hribar, za glasbo pa Silence in Marjan Peternel. V prepletu živega dogajanja na odru in videoanimacij se je prireditev z umetniškimi točkami, navdihnjenimi v delu nagrajencev, poklonila njihovim dosežkom ter predstavila polje njihovega ustvarjanja.

Od leta 1946 podeljenih 322 Prešernovih nagrad
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti v Republiki Sloveniji. Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico; posameznik jo praviloma lahko prejme le enkrat.

Nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.

Tradicija, ki sega v leto 1946
Začetek podeljevanja nagrad sega v leto 1946, ko je bila izdana odredba tedanjega ministrstva za prosveto o podeljevanju nagrad za umetnost in znanost, že leto prej pa je bil 8. februar razglašen za kulturni praznik. Zakon določa podelitev največ dveh Prešernovih nagrad in največ šest nagrad Prešernovega sklada. Doslej je bilo podeljenih 322 Prešernovih nagrad in 477 nagrad Prešernovega sklada. Višina Prešernove nagrade je 21.000 evrov neto, nagrade Prešernovega sklada pa 7.000 evrov neto.