Na Kapiteljski njivi, kjer zadnja dobra tri desetletja zavarovalno raziskujejo mednarodno uveljavljeno prazgodovinsko grobišče, so letos nadaljevali raziskave njegovega jugozahodnega pobočja, posejanega z rodovnimi starejšeželeznodobnimi gomilami in vmesnimi starejšimi, poznobronastodobnimi žganimi grobovi. Med izkopavanji, ki jih končujejo konec tedna, so raziskali novih več kot 500 kvadratnih metrov tega znanega prazgodovinskega grobišča, je povedal vodja izkopavanj in kustos Dolenjskega muzeja Borut Križ.

Ob dokaj deževnem vremenu so sicer letos do konca raziskali gomili 48 in 49 ter začeli izkopavati gomilo 50, pri tem pa so naleteli na deset kasnobronastodobnih grobov iz 9. do 8. stoletja pr. n. št. in na 21 grobov iz 7. stoletja pr.n.št., ki sodijo v zgodnje obdobje starejše železne dobe ali tako imenovane halštatske kulture.

Bogat ženski grob
V halštatskih grobovih so bili večinoma pokopani moški, kar sklepajo glede na dodano orožje, nože, sulice in šila, odkrili pa so tudi dokaj bogat ženski grob z začetka 7. stoletja pr. n. št. V tem so našli več železnega nakita, med drugimi pomembnejšimi najdbami pa so bronaste zapestnice, bronaste sponke oziroma fibule in značilno lončeno posodje. Ženski grob je bil z gradnjo italijanskega vojaškega bunkerja med drugo svetovno močneje poškodovan. Sicer pa so v zasutih vojaških rovih na letos raziskanem območju odkrili vrsto drugih ostankov in odpadkov italijanske okupacijske vojske, je dodal kustos.

Raziskave treh desetletij, zahodnega roba še niso odkrili
Sicer pa novomeškim arheologom tudi letos ni uspelo doseči pred leti zastavljenega cilja, da bi odkrili zahodni rob tega grobišča.

Na Kapiteljski njivi so do zdaj raziskali več kot 2100 prazgodovinskih grobov. V zadnjih 31 letih, odkar tam neprekinjeno poteka zavarovalno izkopavanje, so odkrili približno 300 grobov iz pozne bronaste dobe, v 49 prazgodovinskih rodovnih gomilah več kot tisoč grobov starejše in poleg teh več kot 750 planih grobov mlajše železne dobe, kar pomeni, da je bilo življenje na in ob omenjenem območju prisotno skozi vse zadnje prazgodovinsko tisočletje. Naleteli so tudi na en sam slovanski žgani grob iz 7. stoletja n. št.

Najdišče je na nekdanji kmetijski površini, ostanki zatiranja škodljivcev in plevela ter gnojenja pa so v zemlji ustvarili kemično mešanico, ki v kombinaciji s kislim dežjem predvsem bronaste in železne predmete vse bolj razjeda.

Arheološka izkopavanja Kapiteljske njive denarno poleg novomeške občine in Dolenjskega muzeja podpira tudi ministrstvo za kulturo, ki bo letos prispevalo sredstva za arhivsko obdelavo tamkajšnjega arheološkega gradiva, je še povedal Križ.