"Ugotavljam, da se slika sama po sebi skozi čas ne spreminja. V slikah iz različnih obdobij vladajo vedno določeni odnosi, parametri, ki so isti." Jure Zadnikar, slikar, Delo.
"Naprednejši algoritmi že znajo spremeniti fotografijo v zelo prepričljivo impresionistično sliko ali ilustracijo, ki jo še strokovnjaki težko ločijo od človeškega slikarskega izdelka." Jernej Barbič, matematik in računalničar, Sobotna priloga Dela.
"Slikarstvo se mora (danes) dokopati do nečesa globljega." Francis Bacon, slikar.
Pregl v Mladini perpetuira problem, ki so ga v drugi polovici 19. stoletja v resnici rešili že impresionisti. Ti so spremljali vzpon fotografije in ugotovili, da slikarski realizmi nimajo (več) nobenega smisla. Neki mehanski "algoritem", v tem primeru fotografija, "realnost" prikaže precej bolje in hitreje. Zato so izumili nov "algoritem", ki mu rečemo impresionizem. Če bi šlo v slikarstvu torej (samo) za proizvodnjo podob, bi se s Preglom seveda strinjali, da je bitka že zdavnaj izgubljena. Vendar bistvo slikarstva in umetnosti ni v tem. Da so se tega tako ali drugače zavedali še pred impresionizmom, je lepo pokazala razstava poznega baroka pred leti v Narodni galeriji. Tam smo videli na eni strani "podobe" kakih petnajstih "podobarjev". Na drugi strani so tudi nestrokovnjaku padle v oči kompleksne umetnine Kermser-Schmidta.

Prav tako umetnik zdrsne v proizvodnjo podob, ilustracij, če privoli v tezo, da je vseskozi vse isto. Res je: umetnost skozi čas prav nič ne napreduje. Opazimo pa nihanja intenzite! Tu pa tam se namreč vedno znova pojavi kdo, ki prevrne uveljavljene forme, izumi nove in vrne intenzivnost v umetnost, ki se je pred tem utapljala v manierizmih in posnemanju. Tak prevrat umetnost "reši" tistega, kar zna (že) vsak in jo popelje novemu "španungu" naproti.
Stroji že zmorejo, kot nam pripoveduje Barbič, vsaj nekaj znanih slikarskih "algoritmov", če tako rečemo umetniškim slogom. Zato danes nima smisla obujati realizmov (za to imamo fotografijo) ali impresionizmov (za to imamo računalnike) ali česa tretjega (za to bomo imeli robota Dato iz Zvezdnih stez, heh). Vse to so znane stvari.
Dokopati se je treba do nečesa globljega. "Izumiti" nove forme, nove "algoritme". Takšne, ki jih stroji še ne obvladajo. Stokanje nekaterih umetnikov, da je vse zaman, kaže samo na to, da so se sami izgubili v posnemovalnih praksah, v podobarstvu.