Univerza sodeluje v čezmejnem projektu EX.PO AUS (Širjenje potencialov Unescovih območij na Jadranu), ki je sofinanciran s sredstvi EU-ja v okviru IPA-programa jadranske čezmejne pobude 2007-2013.

Projekt združuje Unescova mesta na obeh straneh Jadrana, Slovenija pa v njem sodeluje z dediščino Sečoveljskih solin, je pojasnila dekanja Fakultete za humanistične študije (FHŠ) Univerze na Primorskem Irena Lazar. "Naša želja v okviru tega projekta je pripraviti dediščino soli Pirana in tega prostora za vpis najprej seveda na čakalno listo oziroma tako imenovano 'tentative list', in seveda potem delovati v smeri, da se vendarle spisek Unescove dediščine, ki jo ima naša država, okrepi," je poudarila.

Prodaja družbe Soline bi lahko izničila pozitivne ukrepe
Kot je dodala, vpis na seznam ni nekaj dokončnega, ampak ga je treba vzdrževati. Direktorica Foruma slovanskih kultur Andreja Rihter je v zvezi s tem opozorila na odgovornost lastnika oz. upravljavca dediščine. Kot je izpostavila, se ob prodaji družbe Soline, ki trenutno upravlja krajinski park, postavljajo različna vprašanja, zaradi česar bi lahko nastale težave pri procesu vpisovanja na seznam Unescove dediščine.

Objava vabila k oddaji izjave o interesu za morebitni nakup večinskega deleža v Telekomu Slovenije, ki obvladuje tudi družbo Soline, je sicer v zadnjih tednih sprožila veliko odzivov. Tako je piranska občina že aprila vladi in pristojnim ministrstvom poslala pisno zahtevo po izločitvi Solin iz Telekomovega premoženja, saj bi s prodajo lahko povzročili veliko škode in izničili vse do zdaj izvedene pozitivne ukrepe v krajinskem parku.

V Telekomu so pojasnili, da morebitna prodaja družbe Soline ne bi posegla v lastništvo države nad Krajinskim parkom Sečoveljske soline. Prav tako bo moral vsak lastnik podjetja Soline spoštovati izvajanje obstoječih koncesijskih pogodb in razvijati park skladno z načrtom njegovega razvoja.

Uvrstitev na Unescov seznam kot dolgoročna rešitev
Vodja krajinskega parka Andrej Sovinc je pred časom kot dolgoročno možnost za ohranitev Sečoveljskih solin izpostavil njihovo uvrstitev na Unescov seznam svetovne dediščine. Potrebne postopke so sprožili že pred desetletjem, vendar tudi tukaj država še vedno "menca", je dodal.

Poletna šola muzeologije
Ob tej iniciativi pa je Fakulteta za humanistične študije (FHŠ) Univerze na Primorskem skupaj s Forumom slovanskih kultur (FSK) predstavila še poletno šolo muzeologije, ki jo bodo v Istri gostili osmič. Letošnja poletna šola, ki je namenjena tako študentom kot zaposlenim, bo posvečena dediščini Unesca, udeležilo pa se je bo 35 udeležencev iz Slovenije in tujine. Študentom želijo omogočiti praktično delo in terensko izkušnjo s kulturno dediščino, predvsem se posvečajo nematerialni kulturni dediščini.
Terenska nadgradnja teoretskemu znanju
Znotraj Unescove dediščine kot nosilne teme letošnje šole se še posebej ukvarjajo z nematerialno kulturno dediščino, ki v Sloveniji še vedno "šepa", meni direktorica FSK-ja Andreja Rihter. Poudarila je sicer, da je za poznavanje dediščine premalo zgolj teoretsko znanje, zato je pomembna tudi praktična nadgradnja tovrstne šole.
S poletno šolo želijo organizatorji po besedah Lazarjeve omogočiti študentom praktično delo in terensko izkušnjo s kulturno dediščino. Prav FHŠ kot edina izobraževalna ustanova pri nas izvaja študijski program Kulturna dediščina. "Dediščina je v zadnjem času postala beseda, ki si jo vsi lastijo, vsi menijo, da vse vedo o dediščini, ampak vendarle se moraš najprej izobraziti na tem področju," je dodala dekanja.

Izmed 35 udeležencev, kolikor jih šola šteje letos, je 15 študentov iz tujine. Študenti za udeležbo na poletni šoli dobijo kreditne točke, poleg njih pa se šole udeležujejo tudi zaposleni iz različnih strok, ki želijo dopolniti svoje znanje na področju muzeologije in kulturne dediščine, je še navedla Lazarjeva.

Glavnina dogajanja ostaja v Piranu, v projekt pa se je vključil tudi Pokrajinski muzej Koper. Kot je poudaril njegov direktor Luka Juri, je smiselno, da tovrstna šola poteka tudi v pokrajinskem muzeju, ki "ne želi biti le končna točka razstavljanja muzejskih predmetov, ampak tudi prostor, v katerem se muzeološko znanje pridobiva". Obenem je Juri izpostavil tudi pomen zavedanja o dediščini kraja oziroma države z vidika identitete in prepoznavnosti.