Izmed projektov Zoubka, ki je bil od leta 1988 zaposlen na Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je komisija posebej spomnila na vodenje spomeniškovarstvenega restavriranja Quaglievih poslikav na ladijskem oboku in zahodni steni ljubljanske stolnice. Nagrajenec je ob prejemu nagrade poudaril, da konservatorsko-restavratorsko delo nikoli ni delo enega človeka. Poleg kolegov je omenil tudi sodelovanje z gradbeniki, s katerimi sodelujejo, ko poškodbe na stavbah presegajo polje delovanja njihove stroke.
Kazalniki in izraz Zoubkovega pristopa h konservatorsko-restavratorskim posegom na stenskih poslikavah so po besedah komisije naslednji: kompleksna organiziranost dela, ki se kaže v dialogu in sodelovanju različnih strok ter v praktičnem restavratorskem delu, temeljite strokovne raziskave in analize, pretehtana uporaba materialov in novih metod dela, odprtost za znanje in restavratorske izkušnje iz tujine, mednarodno povezovanje, natančno in sodobno dokumentiranje vseh faz restavratorskega dela ter popularizacija in visoka strokovna etičnost.
Komisijo so sestavljali Jedert Vodopivec Tomažič, Andrej Hirci, Drago Štimec, Blanka Avguštin Florjanovič, Jože Drešar, Zoran Milič, Emina Frljak Gašparović in Lucija Močnik Ramovš, na slovesnosti v Mestnem muzeju Ljubljana pa so podelili tudi priznanja Mirka Šubica, ki so jih prejeli Stanka Grkman in Marjana Cjuha, Martina Lesar Kikelj ter Aleš Vene in Marinka Dražumerič.
Rezultati slovenskih strokovnjakov primerljivi z evropskimi
Predsednik društva Jernej Hudolin je na podelitvi poudaril, da združuje društvo več kot 300 konservatorjev in restavratorjev, ki delujejo po različnih institucijah in zasebnih podjetjih. Poudaril je, da so rezultati slovenskih strokovnjakov primerljivi z evropskimi.
Zbrane na dogodku je nagovoril tudi minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk, ki je med drugim poudaril, da je konservatorsko-restavratorska stroka v zadnjem obdobju naredila "kakovostni skok". Omenil je različne projekte, kot sta "rešen" Robbov vodnjak in obnova poslikav v ljubljanski stolnici, ter opozoril na pomembnost stroke kot nosilke tako "fizičnega kot duhovnega spomina".

Nagrade nosijo ime po Mirku Šubicu (1900-1976), slikarju in restavratorju ter najzaslužnejšem za razvoj sodobnega restavratorstva na Slovenskem.