V Londonu bodo po poročanju BBC-ja prihodnji mesec dražili moški akt, enega od le 24 ohranjenih risb, povezanih z prizorom, ki so ga pri umetniku Michelangelu v znamenitem 'merjenju renesančnih moči' naročile florentinske oblasti.

Zgodba o izzivu, ki so ga leta 1504 naročili dvema takrat najbolj cenjenima renesančnima mojstroma, Michelangelu Buonarrotiju in Leonardu da Vinciju, je znana. Prvi je dobil naročilo upodobitve bitke iz leta 1364, slednji pa bitko pri Anghiariju iz leta 1440.
Zgodovinska dogodka, pomembna v zgodovini takrat močnih Firenc, sta bili zamišljeni na nasprotnih si stenah v florentinski Palazzo Vecchio, natančneje v Sali del Gran Consiglio.
Risbo s hrbtne strani ujetega moškega akta z 'michelangelovsko' izdelanim mišičjem so v javnosti predstavili zgolj lani na Dunaju. Po besedah predstavnika dražbene hiše Christie's ponuja risba pogled v razmišljanje genija na vrhuncu njegovih moči.
Risbe, ki niso nikoli zaživele na steni
Nobeno od del, ne tisto, ki si ga je zamislil Michelangelo, ne bitka, ujeta v potezah Leonarda, mojstra prejšnje generacije, ni bilo uresničeno, preživeli pa sta le v grafikah in risbah. Michelangelov karton so razrezali na več kosov, ki so prehajali iz rok v roke.
Risba, ki jo bodo na dražbi v Londonu prodajali 5. julija, je edina v zasebnih rokah in tako na razpolago za prodajo.
Iz Firenc v Rim
Likovna moč se je zatem ob Firencah, ki jih poznamo kot zibelko renesančne umetnosti, vse bolj začela krepiti tudi v papeškem Rimu, kjer si je Michelangelov talent zaželel sam papež Julij II. Naročil je veličasten nagrobnik, za katerega pa je zmanjkalo denarja, in nekaj let pozneje je 'uomo universale' dobil novo naročilo v večnem mestu, poslikavo danes ene najbolj znanih mojstrovin na svetu, Sikstinske kapele. Štiri leta je v utrudljivih pogojih in položajih slikal figure Stare zaveze, leta 1912 pa je navdušil z veličastnimi prizori na stropu (monumentalno poslikavo Poslednje sodbe je končal skoraj tri desetletja pozneje) in si prislužil ime 'božanskega Michelangela'.