Gre za skulpturo Krotkost Zemlje, ki jo je eden največjih kiparjev 20. stoletja iz apnenca izklesal leta 1907. Čeprav Brancusijeva dela na dražbah dosegajo precej vrtoglave cene, ki se gibljejo med 15 in 30 milijoni evrov, se jim je po navedbah romunskega ministrstva za kulturo z lastnikom tedaj uspelo pogoditi, da ga proda za 11 milijonov evrov. Država je takoj obljubila, da za odkup nameni pet milijonov evrov v upanju, da bodo do konca septembra preostanek zahtevane vsote zbrali prek donacij.

S pozivom jim je uspelo zbrati komaj petino šestih milijonov evrov, ki so jih morali še nabrati za nakup kipa, oblasti pa so kljub pomanjkanju vendarle pripravljene izvesti nakup.

Med bedo in bliščem – v Parizu, umetniški prestolnici sveta
Kip je pomemben spomenik Brancusijeve umetnosti, ne zgolj zato, ker predstavlja slogovni mejnik ob umetnikovi preusmeritvi proti abstrakciji, ampak je tudi sicer nastal v prelomnem obdobju kiparjeve kariere. Brancusi je v Pariz, kamor so v tistem času romali številni umetniki z vseh koncev Evrope, saj je francoska prestolnica tedaj veljala za središče umetniškega sveta, prišel leta 1904. Bil je torej eden izmed številnih ustvarjalcev, ki so životarili v težkih eksistenčnih razmerah, da bi se seznanili z najbolj relevantnim umetniškim dogajanjem in ustvarjali med vodilnimi umetniki tistega časa. To je bilo obdobje, ko so v Parizu še ustvarjali tedaj že sprejeti impresionisti in njihovi nasledniki, ko je mesto utripalo v dekorativnih formah fin de siecla, vendar Brancusi je pripadal drugačni druščini. Ta je v letih, ki so sledila, dokončno prelomila s klasično umetniško tradicijo in začrtala modernistično smer novega stoletja.

Epska pot mladega umetnika
Isto leto kot Brancusi je v Pariz pripotoval Pablo Picasso, v naslednjih letih pa še Jules Pascin, Amedeo Modigliani, Juan Gris, Gino Severini in drugi. Skoraj vsakdo med njimi se je za sledenje umetniškim hrepenenjem odrekel marsičemu, tudi 27-letni Brancusi, ki je imel ob prihodu v bleščeče mesto za seboj Odiseja vredno potovanje. Kar 18 mesecev je pešačil iz rojstne vasi Hobti (zdaj Pestisani) do Pariza, kjer se je sprva učil pri Augustu Rodinu.

Iz Rodinovega ateljeja na samostojno pot
Leta 1907 je zapustil Rodinov atelje z besedami "pod velikimi drevesi nič ne zraste". In v tem letu je nastala tudi njegova Krotkost Zemlje (romunski naslov dela je Cumintenia pamantului), ženski akt čistih linij, ki ga je leta 1911 kupil romunski inženir in zbiralec Gheorghe Romascu. Leta 1957 mu je romunska komunistična oblast kipec zaplenila, leta 2012 pa je bila umetnina vrnjena njegovim dedičem. Trenutno je na ogled v centralni banki v Bukarešti.