Vzporedno z restavriranjem samega mavzoleja bodo uredili tudi Trg cesarja Avgusta (Piazza Augusto Imperatore), ki bo po prenovi namenjen le še pešcem.

Kot je napovedal rimski župan Ignazio Marino, naj bi sredstva za restavriranje mavzoleja nameraval prispevati savdski princ.

Avgustov mavzolej, zgrajen leta 28 p. n. št., je bil v uporabi kot zasebna rezidenca; v njem so prirejali tudi bikoborbe in na koncu koncerte, dokler ga naposled niso prepustili propadanju. (Ostanke kraljeve družine so že v začetku 5. stoletja ukradli in uničili Vizigoti, ki pa niso poškodovali same strukture stavbe.)

Rimske mestne oblasti so si že dalj časa prizadevale, da bi mavzolej restavrirale v sklopu prenove in ureditve celotnega trga, na katerem so leta 2006 po načrtih Richarda Meierja postavili muzej, v katerem je predstavljen znameniti oltar Ara Pacis iz 1. stoletja p. n. št.

Muzej Ara Pacis, prva moderna arhitektura, ki je v Rimu zrasla po obdobju fašizma, je že med gradnjo vzbudil vrsto protestov pri konservativcih. Še posebej po nastopu desnosredinske vlade Silvia Berlusconija leta 2001 so vodilni politiki skušali preprečiti gradnjo stavbe, ki naj bi bila kaprica levosredinske občinske vlade v Rimu. Domoljubni Berlusconijevi privrženci bi na čelu projekta veliko raje videli domačega arhitekta, ki bi pri načrtovanju stavbe lahko bolje upošteval arhitekturne posebnosti nahajališča antičnih izkopanin.

Bogati rešitelj
Restavriranje mavzoleja bo po besedah rimskega župana potekalo v sklopu obsežnejšega projekta restavriranja nekaterih najpomembnejših rimskih spomenikov s pomočjo zasebnih donatorjev. Med njimi naj bi bil tudi savdski princ, ki ga je Marino srečal na nedavnem potovanju po Savdski Arabiji.

"Med rimskimi spomeniki je njegovo pozornost pritegnil Avgustov mavzolej, katerega restavriranje bo tudi med najdražjimi," je še dejal Marino. Če bo šlo vse po načrtih, bi bil lahko projekt končan ob 2000. obletnici Avgustove smrti leta 14.