Freud je utemeljitelj psihoanalitične šole, ki uči, da na številne oblike človekovega vedenja vplivajo podzavestni motivi njegove duševnosti, ukvarjal se je tudi s hipnozo, prostimi asociacijami in analizo sanj.

Sigismund Schlomo Freud se je rodil 6. maja 1856 v češkem Priborju v judovski družini kot prvi od devetih otrok. Že v otroštvu je kazal navdušenje nad učenjem - bil je med najboljšimi v razredu, želel pa si je postati pravnik. Pri 17 letih se je vpisal na študij medicine na univerzi na Dunaju.

Že med študijem se je Freud posvečal raziskovanju človekove duševnosti. Od leta 1886 je z nemškim zdravnikom judovskega rodu Wilhelmom Fliessom in avstrijskim psihiatrom Josefom Breuerjem razvijal revolucionarno teorijo o pretežno spolnih izvorih človekove duševnosti, ki se oblikuje v zapletenih konfliktih med zavestjo in podzavestjo.

Na podlagi te teorije je razvil novo metodo raziskave in terapije duševnih motenj, imenovano psihoanaliza. Z njo je pojasnil mnogo pojavov normalne in bolne duševnosti, denimo sanje in histerijo, ter človekovega kulturnega in socialnega življenja, piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.

Hipnozo nadomestila analiza sanj
V kontekstu zdravljenja in pomoči duševnim bolnikom se je sprva zanimal za hipnozo. Nato jo je v procesu zdravljenja nadomestil s prostimi asociacijami in analizo sanj, omenjena postopka pa sta postala ključni del psihoanalize.

Freud pa ni le oče psihoanalize, temveč tudi eno njenih najbolj izpiljenih literarnih peres. Njegovo prvo temeljno delo je Interpretacija sanj iz leta 1899, podpisuje pa se tudi pod dela K psihopatologiji vsakdanjega življenja iz leta 1904, Tri razprave o teoriji seksualnosti iz leta 1905, O psihoanalizi iz leta 1910, Totem in tabu iz leta 1913, On in ono iz leta 1923 in Nelagodje v kulturi, ki je izšlo leta 1930.

Beg pred nacizmom
Freud je leta 1930 v Frankfurtu prejel Goethejevo nagrado za dosežke na področju psihologije. Le tri leta pozneje so nacisti ob prihodu na oblast njegove knjige zažgali, sam pa je pred vojno s finančno pomočjo svoje pacientke, princese Marie Bonaparte, pobegnil v Veliko Britanijo.

Odšel pod svojimi pogoji
Leta 1923 so Freudu diagnosticirali raka na spodnji čeljusti, verjetno kot posledico strastnega kajenja cigar. Prestal je kar 30 operacij, vendar na koncu ni več prenašal bolečin, zato se je 23. septembra 1939 po posvetu s svojim zdravnikom odločil za smrt s prevelikim odmerkom morfija.

Freud je s svojimi teorijami in novimi pristopi k obravnavi bolnikov dodobra pretresel Evropo minulega stoletja. Njegove misli so še danes predmet številnih književnih in filozofskih del ter medicinskih in znanstvenih razprav.

Ikona popkulture
Na vsako resno analizo Freudovih revolucionarnih raziskav nevroz lahko naštejemo vsaj toliko humorističnih nanizank (na primer Seinfeld), filmov Woodyja Allena in "freudovskih" lapsusov, ki danes preplavljajo popularno kulturo, v mnogo pogledih pa se opirajo na Freudove teze. Mnogi mu v zgodovini človeštva pripisujejo mesto ob Koperniku in Darwinu - mož, ki je korenito spremenil način mišljenja svojega in vseh poznejših obdobij.