Davorin Savnik je študiral na Fakulteti za arhitekturo in na Glasbeni akademiji v Ljubljani, pozneje pa še na Visoki šoli za industrijsko oblikovanje v Gottwaldovu (današnjem Zlinu) na Češkem. Poklicna pot ga je v Iskro popeljala po tem, ko se je sprva nekaj let posvečal glasbi, pozneje je nadaljeval v samostojnem poklicu.
Savnik je oblikoval številne avdiovizualne in telekomunikacijske naprave, elektrotehnične in elektromedicinske naprave, ročna orodja, računalniško opremo, gospodinjske in telefonske aparate. Njegove naprave so sodile med vodilne izdelke slovenske, jugoslovanske in svetovne industrije.
Predaval je tako doma kot v tujini, za svoje delo pa je bil tudi večkrat nagrajen. Leta 1966 je prejel nagrado Prešernovega sklada, 1979 priznanje BIO in priznanje Dizajn centra iz Stuttgarta, nagradili so ga tudi na mednarodnem sejmu v Hannovru, prav tako je bil dobitnik najvišjega priznanja japonskega ministrstva za trgovino in industrijo ter zlate medalje na velesejmu v Brnu.
Priljubljen predmet ponarejanja
Najbolj prepoznavni izdelki njegovega oblikovalskega opusa so bili prav telefonski aparati. Model ETA je bil le v Kranju uresničen v več kot pet milijonov aparatih, marsikje je še danes v uporabi. Poleg Muzeja moderne umetnosti v New Yorku ga hranijo tudi v Muzeju moderne umetnosti v Münchnu. Podobo telefona so kopirali v številnih tovarnah, po svetu naj bi tako po nekaterih ocenah takšnih telefonov izdelali skoraj 300 milijonov.
Ob njegovi 30-letnici so leta 2009 telefon ETA 80 razstavili v ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v sklopu postavitve Iskra: neuvrščeno oblikovanje 1946–1990.