Za njegov opus so enciklopedisti zapisali, da je značilen "intelektualni naboj, barvito spojen z nadrealistično obarvano, na kozmoloških predvidevanjih temelječo domišljijo".

Temeljno likovno izobrazbo si je Maksim Sedej ml., rojen leta 1935 v Ljubljani, pridobil pri očetu slikarju, grafiku in ilustratorju Maksimu Sedeju (1909-1974).

V letih 1958-1963 je snoval zamolkle, kozmično občutene abstraktne slike, nato pa več interpretacij del znanih tujih starih mojstrov, med drugim Vittoreja Carpaccia, Hieronymusa Boscha in Marca Chagalla.

Po letu 1966 je gojil alegorično obarvano in politično angažirano figuraliko, ki se je sredi 80. let sklenila s ciklusom Slutnja narodne pomiritve. Vzporedno sta nastajala ciklusa O naravi nič novega in Cvetlični ljudje o čudežih narave z motiviko rastlin in žuželk.

Sledila je fantastična figuralika in apokaliptična ter ezoterično-kozmološka problematika - cikla Apokalipsa in Štirje obrazi duše, piše v velikem slovenskem biografskem leksikonu Osebnosti.

Ustanovil je revijo Likovne besede (1985) in bil njeni prvi urednik. Leta 2000 je izdal knjigo Štirje obrazi duše, v kateri je predstavil svoje umetniške vizije, leta 2007 pa pesniško zbirko Vesolje v skrinji. Leta 1989 je prejel Župančičevo nagrado.