Podvodni raziskovalec Barry Clifford, ki je bil na čelu ekipe, ki je odkrila in raziskovala razbitino, je precej prepričan, da gre prav za ta sveti gral pomorstva. In če se bo izkazalo, da ima prav, smo prav gotovo priča enemu najpomembnejših odkritij v zgodovini podvodne arheologije. "Zame je to Mount Everest med morskimi razbitinami," je Clifford priznal v intervjuju za CNN.

Tam, kjer bi "morala" biti
Clifford je razbitino pravzaprav našel točno na območju, na katerem je po Kolumbovih besedah pred več kot 500 leti potonila njegova ladja. Ostanek ladje se je zagozdil na greben ob severni obali Haitija in je nekje od 3 do 4,5 metra pod morsko gladino.

Kronski dokaz, zaradi katerega je 68-letni Clifford sploh sklenil, da ima opravka s Kolumbovo ladjo, je top iz 15. stoletja, ki so ga našli na krovu.

Več ur je na razbitini pod vodo preživel tudi arheolog Charles Beeker, ki je predhodno temeljito preučil tudi kolegovo dokumentacijo. "Mislim, da ima Barry zelo prepričljive dokaze. Čisto mogoče je, da je res odkril Santa Marío iz leta 1492."

Clifford Santa Marío opisuje kot "ladjo, ki je spremenila smer človeške zgodovine". Bila je, kot vemo, na čelu Kolumbove majhne flote, ki je pod špansko zastavo avgusta 1492 odplula z juga Španije. (Kralj Ferdinand II. je z mecenstvom ekspedicije hotel proslaviti dokončno zmago katoliške vere na Iberskem polotoku.)

Iskali Indijo, našli Karibe
Kolumbova misija seveda ni bila odkrivanje novih celin: domneval je le, da bo, če pluje proti zahodu namesto vzhodu, okrog Zemlje hitreje prišel do Kitajske, Indije in z začimbami bogatih otokov na Daljnem vzhodu. A ko so njegovi mornarji oktobra končno uzrli kopno, so, ne da bi se tega zavedali, pripluli na Karibe. Med otoki, na katere je stopila Kolumbova noga, je bil tudi Haiti, kjer je dal postaviti utrdbo.

Decembra istega leta je 36 metrov dolga ladja po nesreči nasedla ob obali otoka; zaloge, ki jih je imela na krovu, in nekaj desk z njene palube, je porabila garnizija v utrdbi. Kolumb se je sicer januarja 1493 proti domovini nameril s preostalima, "sestrskima" ladjama, Niño in Pinto.

Potrebne bodo nadaljnje raziskave
Arheologi bodo morali haitijsko ladjo seveda zvleči na kopno in jo natančneje preučiti, preden bodo zagotovo vedeli, ali imajo res opravka s Santa Marío de la Inmaculada Concepción (Devico Marijo brezmadežnega spočetja), kot se je ladja v resnici imenovala.

Večina ladje je ohranila svojo prvotno obliko in se jo bo - s pomočjo tamkajšnjih oblasti - dalo izvleči, je optimističen Clifford. Njegova ekipa je sicer razbitino že preučila z detektorji kovine in sonarji. Določili so že, da je ladja prave oblike, okoli nje pa so našli tudi kamenje iz tistega konca Španije, kjer je bila Kolumbova flota zgrajena.

Enkrat jo je že imel, a jo je izpustil iz rok
Clifford, ki je pravzaprav precej znan kot "reševalec" gusarskih ladij s čeri pri Cape Codu in Madagaskarju, se je do svojih sklepov in trditev dokopal po letih študija. Pa še tako je, priznava, kronski dokaz skoraj spregledal.

Z ekipo je na razbitino prvič naletel leta 2003; ob prvem pregledu so strokovnjaki napačno datirali top, ki so ga našli na kraju nesreče. Potem so nadaljevali raziskovanje drugje, preučili še na stotine najdenih predmetov in počasi izločali druge razbitine, za katere so kdaj zaslutili, da bi lahko bile "prave".

Pred dvema letoma, potem ko je dalj časa preučeval tope, kakršne so uporabljali v Kolumbovem času, se je Clifford menda sredi noči zbudil s slutnjo, da je pravzaprav že našel, kar je iskal. Šele pred nekaj tedni se je nato s skupino strokovnjakov vrnil na prizorišče brodoloma in dal razbitino temeljito fotografirati. Vse skupaj je rahlo zakompliciralo dejstvo, da so v tem času z ladje pokradli več predmetov, med drugim tudi nesrečni top. Naslednji Cliffordov korak bo sestanek s haitijskimi oblastmi, da bi ugotovili, kako bi bilo najpametneje nadaljevati.