Izvajalci danes najraje uporabljajo sodobne materiale in tehnike, razlaga Jože Drešar iz podjetja Gnom, ki deluje na področju varovanja kulturne dediščine in ki je pomagal pri izvedbi delavnice o sanaciji apnenih ometov. Ta je konec februarja potekala v Mošnjah, s predstavitvijo rezultatov pa se je zdaj tudi formalno končala. Udeležili so se je delavci treh gradbenih podjetij, ki so s tem na dobri poti k pridobitvi nacionalne poklicne kvalifikacije in certifikata, da so usposobljeni za delo na stavbah kulturne dediščine. Po besedah Mateje Hafner Dolenc iz Združenja zgodovinskih mest Slovenije naj bi na podlagi pridobljenih certifikatov nastal tudi seznam izvajalcev, ki imajo potrebne kompetence.

Za bolj kakovostne obnove starih stavb
Čeprav so zakon o tem sprejeli že leta 2008, omenjenega seznama še ni, do njega pa naj bi prišli prav prek sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Tako bi se s prenovo kulturne dediščine ukvarjali za to usposobljeni mojstri, kar bi povečalo kakovost opravljenih obnov. Uvrstitev na seznam je lahko tudi pomembna prednost za mojstre in gradbena podjetja, saj bodo prenove v prihodnje eno ključnih področij gradbeništva, medtem ko se bo obseg novogradenj zmanjšal. Delavnice je zato podprla tudi Obrtna zbornica Slovenije.

Cilj sanacije apnenih fasad je, da se čim več originalnih ometov ohrani na objektu, najbolj poškodovani deli pa se odstranijo in nadomestijo z identičnimi materiali. Udeleženci delavnice so se spoznali z apnom, žganim na tradicionalni način in pripravo apnenih malt, ki so jih nato nanašali na stene Kvandrove hiše v Mošnjah pri Radovljici, ki je v fazi celovite prenove.

Obnova, ki ohranja dediščino prihodnjim rodovom
Letos bodo izvedli še dve delavnici, in sicer eno mizarsko in eno kamnoseško. Obrtniki pa so izrazili zanimanje tudi za kovaško in pečarsko delavnico. "Na delavnicah mojstri pridobivanja konkretna znanja, ki so se izgubila, hkrati pa nagovarjamo tudi lastnike, da je dediščino mogoče obnoviti na pravilen način, da se ohrani za prihodnje rodove," je dejala Hafner Dolenčeva.

Projekt Šola prenove, ki poteka kot neformalna oblika izobraževanja za kakovostno obnovo kulturne dediščine, so zasnovali Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Združenje zgodovinskih mest Slovenije, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani ter srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola.