Pisma, ki jih je Ferdinand II. Aragonski naslovil na svojega generala Gonzala Fernandeza de Córdobo (iz Cordobe), so od leta 2015 razstavljena v vojaškem muzeju v Toledu - že stoletja pa s svojo skrivnostnostjo mučijo zgodovinarje. Kodo z več kot 200 simboli, ki so bili zapisani brez kakršnih koli presledkov, so Španci "strli" šele zdaj.

Dešifriranje štirih iz zbirke pisem je trajalo pol leta, a zdaj vemo, da so bila v njih skrita navodila za generala, ki se je na začetku 16. stoletja bojeval v Italiji. (Španija in Francija sta se v tistem času bojevali za prevlado nad Sredozemljem. Med letoma 1499 in 1504 so se največje bitke bile okrog neapeljskega kraljestva.)

Korespondenco je bilo treba šifrirati, da sta zavarovala informacije, če bi odposlanika, ki je pismo prenašal, slučajno prestregel sovražnik. "To je odraz družbe, ki je bila v neprenehni vojni," je na tiskovni konferenci pojasnil polkovnik Jesús Ansón Soro, predstavnik muzeja v Toledu. "Španija in Francija sta bili v neposrednem sporu, ki pa je vplival tudi na germanske dežele, papeške države, otomanski imperij in italijanske mestne države. To je bila strategija za ohranjanje miru v celi Evropi. Vsaka neprevidnost bi lahko bila nevarna."

Na nekem mestu kralj okara generala, da se ni posvetoval z njim pred neko diplomatsko iniciativo ("Iz Flandrije mi sporočajo, da ste pisali rimskemu vladarju"), drugje pa izdaja ukaze v povezavi z razporejanjem vojakov. "Presenečeni smo bili, kako podrobna in natančna so kraljeva navodila," El Pais povzema polkovnikove besede. "Od tega, da sprašuje po zdravju prijateljev dvora, pa do vojnih strategij".

Ferdinand II., ki ga poznamo pod vzdevkom Ferdinand Katoliški, se je v zgodovino zapisal predvsem s tem, da je leta 1492 uspešno zaključil rekonkvisto (boj z Mavri na Iberskem polotoku) in financiral Kolumbovo odpravo v "Indijo", ki se je, kot vemo, končala z odkritjem Novega sveta.

Koda, ki sta jo uporabljala Španca, je bila sestavljena iz 88 različnih simbolov, ki so v različnih kombinacijah tvorili 237 črk. Za vsako črko je bilo treba uporabiti dva ali tri figurativne znake, npr. trikotnike in številke. Da je bilo vse skupaj še bolj zapleteno, sta besedilo pisala v eni sami dolgi kači, brez presledkov med besedami ali stavki.

"Vohunski" element zgodbe
Ko so pisma, ki so sicer last družine vojvode iz Maquede, leta 2015 za neko razstavo prispela v muzej v Toledu, so zgodovinarji opazili, da je na enem listu delček pisma, ki mu nato sledi še prevod. Na tej točki v zgodbo stopi CNI, španska obveščevalna služba, ki je dobila nalogo, da na podlagi odlomka dešifrira celotno pisavo. "Pri CNI-ju so se s prevodom pisem ukvarjali pet ali šest mesecev," je na tiskovni konferenci potrdil Soro.

Kralj osebno prime za pero
Med štirimi pismi, ki so bila v obravnavi, je najdragocenejše tisto, ki je najverjetneje rokopis samega kralja; zgodovinarji ga opisujejo kot "unikaten, neverjetno dragocen dokument", saj ni bilo v navadi, da bi vladarji pošiljali pisma, ki bi dejansko nastala pod njihovimi prsti. Med vrsticami znajo zgodovinarji razbrati številne podrobnosti o takratnem času, predvsem pa to, da je general kralju vedno izkazoval "zvestobo in pokornost", pa čeprav je bil njun odnos na trenutke buren.