Le dve leti ločita vrt od praznovanja 200-letnice, a kot kaže, prizadevni vrtnarji, ki za rastlinje skrbijo tudi v svojem prostem času, niso dovolj. Kot je znano, je zaradi spora z državo kot ustanoviteljico Mestna občina Ljubljana (MOL) s 1. januarjem letos z obrazložitvijo, da za financiranje nima osnove, saj ni mestni zavod, prekinila sofinanciranje vrta in s tem so mu bila odvzeta še zadnja finančna sredstva za (niti ne optimalno) upravljanje.
A kot je v pogovoru za MMC povedal direktor vrta Jože Bavcon, je treba MOL na neki način razumeti, saj se je "naveličal teh zgodbic, da se bo vse uredilo". Kot je namreč poudaril, je vse, kar se je v tem vrtu obnovilo v zadnjih 12 letih, financirala Mestna občina Ljubljana, ki je podporo umaknila tudi zaradi prepovedi Računskega sodišča.

Kot univerzitetna ustanova sodi vrt pod ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Po poslanskem vprašanju poslanca SD-ja Sama Bevka, ki je ministrico Mojco Kucler Dolinar opozoril, da je položaj katastrofalen, je ministrstvo ponudilo dodatnih 20.000 evrov, kar je bo Bavconovih besedah sicer pohvale vredno, a to je le tretjina tega, kar so izgubili.

Z zaprtjem so počakali
Po neurejenih razmerah je tako vodstvo vrta za danes napovedalo zaprtje, a so na prošnjo Univerze v Ljubljani, da še nekaj časa počakajo, to tudi storili, saj želijo tudi sami stvari razumno reševati. "Ampak bomo stvari budno spremljali in se ne bomo več pustili tako okrog prinašati, kot smo se do zdaj. Z različnih smeri so obljubljali, da bodo stvari rešili, pa se niso zgodile. Zdaj bomo to poskušali, kot se spodobi, rešiti s pomočjo univerze, ker mislim, da je 12 let dovolj dolga doba potrpljenja," je še dodal Bavcon.

Kot pojasnjuje, je bilo zaprtje vrta mišljeno kot skrajni klic v sili, saj lahko trenutno plačujejo le dva vrtnarja. Kljub temu za vrt še vedno skrbijo trije ljudje v polnem času in en človek v polovičnem delovnem času. V tujini pa, kot pravi, za takšno površino skrbi nekje od 20 do 25 zaposlenih.

Podpora iz tujine in obiskovalcev vrta
"Že prej je 131.000 evrov proračuna, kot smo ga imeli, dejansko zadoščalo za hladni pogoj, niti ne za odprtje vrta. Kljub temu nam je s tem hladnim pogojem v 12 letih z ekipo petih vrtnarjev uspelo stvari peljati naprej in lani smo prišli v knjigo svetovnih botaničnih vrtov, ki je izšla v Londonu." Nad stanjem so po Bavconovih besedah zgroženi tudi v tujini in tako so svoja pisma podpore obljubili že v zagrebškem botaničnem vrtu in Svetovni organizaciji botaničnih vrtov. Prav tako pa so zgroženi prebivalci Ljubljane, ki prav tako vrtu izkazujejo takšno in drugačno podporo.

Tudi če bi vrt zaprli, bi ga še vedno obdelovali in zanj skrbeli, prav tako pa bi sprejeli vse skupine, ki bi bile napovedane za ogled. Zaprtje bi torej prizadelo predvsem vsakodnevne sprehajalce, ki jih vrt privablja. "Žal nam je ravno zaradi teh ljudi, ki so zgroženi nad razmerami, ki se dogajajo."

Odziv MOL-a

Prvi botanični vrt v jugovzhodni Evropi
Botanični vrt v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1810 in se je v zgodovino zapisal kot prvi botanični vrt v jugovzhodni Evropi, za 16 let pa je prehitel tudi bruseljskega. Takrat se je vrt ob Gruberjevem prekopu imenoval Vrt domovinske flore. Prvo lipo, ki še danes raste v vrtu, je zasadil maršal Auguste Marmont, prvi guverner Ilirskih provinc. Kot je povedal takem katastrofalnem položaju, kot je zdaj, še ni bil."
M. K. Bavcon, so že pred časom na Bevkovo poslansko vprašanje dobili obljubo, da bo vrt do leta 2010 zasijal v vsem blišču. "A danes smo prišli do tega, da vrt ne sije, ampak da v takem katastrofalnem položaju, kot je zdaj, še ni bil."