Stane Bernik je s sodelovanjem z nekdanjimi regionalnimi ali medobčinskimi zavodi postavil temelje več področjem dosedanjega strokovnega dela varstva kulturne dediščine. Kot zunanji sodelavec in promotor dediščine je s svojim raziskovalnim delom pomembno vplival na njeno zaščito in ohranjanje. Po Francetu Steletu in Nacetu Šumiju se je prvi lotil nadrobnega vrednotenja naselbinske krajine in mestnih jeder. Njegove sinteze in načini valorizacije v nekoliko posodobljeni obliki ostajajo temeljna podlaga za vrednotenje naselbinske dediščine še danes, so zapisali v obrazložitvi.

Skrb za ohranjanje arhitekture 20. stoletja
Več kot štiri desetletja se je posvečal tudi arhitekturi 20. stoletja. Že leta 1969 je sestavil načela dokumentiranja sodobne arhitekture. Tekoče je spremljal ustvarjanje Edvarda Ravnikarja, Milana Miheliča, Miloša Bonče, Stanka Kristla, Savina Severja in drugih arhitektov ljubljanske šole za arhitekturo. Te in druge ustvarjalce je ovrednotil z razstavami, članki v strokovnih in drugih glasilih in s prvimi sodobnimi monografijami posameznih arhitektov.

Pomembno je prispeval tudi k celostni ohranitvi Plečnikove hiše in ustanovitvi tedanjega Arhitekturnega muzeja Ljubljana, ki je pozneje prerasel v Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Na področju premične dediščine pa je njegova zasluga ohranitev likovne zbirke Ljubljanske banke, ki jo je dolga leta dopolnjeval kot svetovalec bančne uprave.

Slovensko arhitekturo in urbanizem je promoviral in uveljavil v nekdanji Jugoslaviji, ko ju je uvrščal ob velika imena in izjemne stvaritve v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu, kjer je bil tudi pedagog, še piše v utemeljitvi.

Kakovost umirjenega bivanja v ohranjenem kulturnem prostoru
Konservatorka etnologinja Andrejka Ščukovt je nagrajena za vodenje posegov na Nježni hiši na Jevščku na Kobariškem. Ščukovtova že tri desetletja z osebnim zgledom ozavešča ljudi. Z uspešno izpeljanimi projekti, kakršen je oživitev Nježine hiše, z ter delom in zgledom na terenu omogoča ohranjanje stavb, načinov življenja podeželja z vsemi žlahtnimi elementi nesnovne dediščine ter prenos znanj, s čimer potrjuje kakovost umirjenega bivanja v ohranjenem kulturnem prostoru, so zapisali v utemeljitvi.

Za kompleksno prenovo Plečnikove hiše v Trnovem
Konservatorko arhitektko Ireno Vesel nagrajujejo za koordinacijo konservatorskih posegov, prenovo in predstavitev Plečnikove hiše v Trnovem. Kot piše v utemeljitvi, ji je priznanje društvo podelilo za eno najbolj celovitih in kompleksnih prenov zadnjega desetletja, ki je potrdila raznoliko in evropsko primerljivo teoretično ter praktično znanje restavratorstva in konservatorstva domačih strokovnjakov.

Za obnovo minoritske cerkve v Mariboru
Alenka Zupan, Vlasta Čobal Sedmak, Andrej Magdič in Gorazd Gerlič so nagrajeni za vodenje celovite prenove nekdanje minoritske cerkve Marijinega vnebovzetja v Mariboru. Kot piše v utemeljitvi, je prenova nekdanje minoritske cerkve pomemben gradnik revitalizacije mesta in vzorec za posege ter načine dela pri primerljivih spomenikih v širšem prostoru Slovenije in Evrope.

Ob tej priložnosti so v avli ministrstva za kulturo odprli tudi razstavo o nagrajencih in njihovem delu. Odličja, ki jih društvo podeljuje več kot 20 let, se imenujejo po Francetu Steletu. Ravno letos mineva 130 let od rojstva tega nestorja na področju varstva kulturne dediščine na Slovenskem.