V okviru praznovanja 100. obletnice lektorata na Karlovi univerzi v Pragi je zunanji minister Karl Erjavec s predsednikom češke akademije znanosti Jirijem Drahošem razkril spominsko ploščo Matiji Murku, za Gallusom in Plečnikom šele tretjemu Slovencu s tovrstnim spomenikom v Pragi. Slavist in etnolog evropskega formata je bil eden izmed ustanoviteljev Slovanskega inštituta v Pragi in njegov prvi direktor med letoma 1933 in 1941, na Karlovi univerzi pa je bil redni profesor za slovensko filologijo. Foto: MZZ
V okviru praznovanja 100. obletnice lektorata na Karlovi univerzi v Pragi je zunanji minister Karl Erjavec s predsednikom češke akademije znanosti Jirijem Drahošem razkril spominsko ploščo Matiji Murku, za Gallusom in Plečnikom šele tretjemu Slovencu s tovrstnim spomenikom v Pragi. Slavist in etnolog evropskega formata je bil eden izmed ustanoviteljev Slovanskega inštituta v Pragi in njegov prvi direktor med letoma 1933 in 1941, na Karlovi univerzi pa je bil redni profesor za slovensko filologijo. Foto: MZZ
Praga
Častitljivo obletnico lektorata sta pospremila razstava o sto letih pestre zgodovine in strokovni simpozij z naslovom Sto let slovenistike na Karlovi univerzi. Razstava bo nato na ogled tudi drugje po Češki. Foto: EPA

Kar 570 strani obsegajoča publikacija v šestih razdelkih osvetljuje zgodovino slovenistike na praški univerzi.

Prvo poglavje predstavi zgodovino slovenistike in slavistike na Filozofski fakulteti (FF) Karlove univerze v Pragi, drugo zgodovino slovensko-čeških stikov na področju jezikoslovja, tretje pa zgodovino slovensko-čeških stikov. V četrtem je opredeljena slovenistika v srednjeevropskem prostoru, v petem večjezični slovenski avtorji, šesti razdelek pa je namenjen spominskim zapisom.

V prvem poglavju bo bralec našel marsikaj informativnega in zanimivega o prihodu slovenščine v predmetnik starodavne univerze in o utrjevanju njenega položaja v tem okolju, je prepričan profesor slovenščine na katedri za južnoslovanske in balkanistične študije FF Karlove univerze Andrej Šurla.

Drugi razdelek osvetljuje pomen, ki so ga imele za razvoj slovenske jezikoslovne misli praške jezikoslovne raziskave, tretji pa slovensko-češke stike ter panslovansko navdušenje in sodelovanje v obdobju romantike in narodnih preporodov.

Poseben razdelek se osredotoča na problematiko dvojezičnega oziroma dvokulturnega literarnega ustvarjanja. Predstavljena je predvsem problematika ustvarjanja na avstrijskem Koroškem.

Knjigo dopolnjuje bibliografski popis zbornikov in monografij slovenistov FF Karlove univerze, izdanih med letoma 2000 in 2014, zaokroži pa imensko kazalo s 1215 osebnostmi in njihovimi bibliografskimi referencami.

Kratek zapis k publikaciji sta prispevali dekanica FF Karlove univerze Mirjam Friedova in slovenska veleposlanica v Pragi Smiljana Knez, uvodna nagovora pa minister za zunanje zadeve Karl Erjavec ter njegov češki kolega Lubomir Zaoralek.

Monografijo so uredili Alenka Jensterle Doležal, Jasna Honzak Jahić in Šurla. Povzetke so v češčino prevedli študentje ter češki profesorji, za slovenske prevode pa sta poskrbela Jensterle Doležalova in Šurla.