Osnutek je plod zaveze iz Nacionalnega programa za kulturo 2014—2017. Smisel dokumenta je po Peršakovih besedah "dati pravo mesto arhitekturi in oblikovanju prostora, po drugi strani pa s konceptom pristopiti k razumevanju in urejanju prostora". Ureditev prostora je tudi jezik, ki priča o določenem vrednostnem sistemu. Minister je dodal, da je slovenski prostor v preteklih 20 ali 30 letih postal zelo amorfen, to, da je v njem težko prepoznati, kaj sporoča, pa se mu zdi skrb vzbujajoče.

Koordinatorica priprave arhitekturne politike na ministrstvu Barbara Žižič je povedala, da je Evropska unija arhitekturo opredelila kot temelj kulture in življenja v Uniji, Slovenija teh spoznanj ni vgradila v nobeno sektorsko politiko.

Doslej je bila arhitektura opredeljena le v kontekstu likovnih umetnosti, kar je bila preozka rešitev. "Njeni učinki imajo bistveno večji vpliv na prostorski kapital Slovenije in na kakovost življenja njenih prebivalcev," je dejala Žižičeva in dodala, da je cilj dokumenta povezati vse ključne resorje v trajnostni razvoj slovenskega prostora.

Slovenci: (doslej) eden od redkih narodov brez arhitekturne politike
Ministrstvo je za pripravo arhitekturne politike imenovalo strokovno komisijo, katere član je bil tudi Mihael Dešman. Po njegovih besedah o osnutku veliko pove naslov - Arhitektura za ljudi: "To je termin, ki manjka v zakonskem in šolskem okolju ter med ljudmi." Arhitektura zmotno ni razumljena kot vedenje, ki povezuje sedanjost s preteklostjo in prihodnostjo, znanje s prostorom in predvsem stroko med seboj ter z ljudmi, kar je v središču arhitekturne politike, je dodal.

Poudaril je, da bi moralo biti v ospredju oblikovanje, ne pa planiranje v prostoru. Kot so zadeve trenutno zastavljene, ne gredo v smeri zagotavljanja javnega interesa in kakovosti bivanja za vse. Večina zgrajenega po Dešmanovih besedah ne dosega standarda, ki bi si ga želeli. Slovenija arhitekturno politiko sprejema kot ena zadnjih evropskih držav.

Živimo v prostoru, kjer se zdi, da je domala vse dovoljeno. Da lahko vsak na svoji zemlji gradi, kar želi, je opozoril član delovne skupine Aleksander Ostan. Posledično je vse manj identitete prostora, ki bi gradila na prepoznavnosti.

Profesor na fakulteti za arhitekturo Peter Gabrijelčič je bil oster: "Če ne bi imeli nekaj urejenih centrov, bi lahko rekli, da imamo razsulo." Najbolj bistven rezultat arhitekturne politike je po njegovo ozaveščanje ljudi o pomenu, ki jo ima arhitektura za urejeno okolje in ambiente, v katerih živimo. V primerjavi z novo prostorsko zakonodajo, ki jo pripravljajo na ministrstvu za okolje in prostor, se mu zdi osnutek arhitekturne politike ključen v tem, da arhitekturo prepoznava kot neke vrste umetnost.

Arhitekt Viktor Pust je dodal, da mora zakon opredeliti naloge in delo arhitekta v smeri javnega interesa. Njegov kolega Aleš Vrhovec pa verjame, da je naloga arhitekture v procesu gradnje superiorna, je tista, ki lahko zagotavlja inovativnost in inovacije, tista, ki ključno vpliva na stanovanjsko politiko, in ne nazadnje tista, ki vpliva na turizem.

Javna razprava o osnutku je potekala od 19. avgusta do 19. septembra. Pri oblikovanju predloga dokumenta bodo na ministrstvu upoštevali tudi vse danes podane predloge in pripombe. Predlog bodo v vladni postopek vložili do konca leta.