Dvorano skladišča, v kateri hranijo pročelje, ki ga je zasnoval arhitekt Victor Horta, so zasedli skvoterji. Foto: Reuters
Dvorano skladišča, v kateri hranijo pročelje, ki ga je zasnoval arhitekt Victor Horta, so zasedli skvoterji. Foto: Reuters
Victor Horta
Victor Horta (1861–1947) je bil osrednji predstavnik belgijskega art nouveauja. Omenja se ga kot enega prvih arhitektov, ki so elemente dekorativne umetnosti vključili v arhitekturne konstrukcije. Med njegovimi najbolj znanimi stavbami je Hotel Tassel iz let 1892 in 1893. Foto: Wikipedia
Victor Horta
Victor Horta je stavbo Aubecq zasnoval leta 1899. Foto: Reuters

Pročelje je nekoč krasilo graščino Hotel Aubecq, ki ga je Horta zasnoval leta 1899, leta 1950 - tri leta po arhitektovi smrti - pa so plašč sneli s stavbe. Leta 2011 so jo položili na tla skladišča, da bi si jo lahko ogledali ob zaznamovanju Hortovega leta, zdaj pa prekrita s plesnijo in smetmi pozabljena propada. Težko si je predstavljati prvotni sijaj artnouveaujevskega pročelja, ki je videti kot nedokončana sestavljanka z manjkajočimi kamnitimi bloki in prekrita z žimnicami ter pločevinkami okoli 40 skvoterjev, ki so si v njej uredili domovanje.

"Oblasti so povsem pozabile, da je pročelje tukaj," je dejal urbanist mesta Geoffroy Coomans De Brachene. "Prav tako so pozabili prostor ustrezno zaščititi," je dodal. Izginile so prepoznavne ukrivljene ograje, ki so nekoč krasile balkone stavbe, in po besedah strokovnjakinje za to obdobje Francoise Aubry bi rekonstrukcija izginulih ornamentov stala od 25.000 do 30.000 evrov.

Nepremišljeno uničevanje dediščine
Kot opozarjajo strokovnjaki, je propadajoče pročelje le primer širše težave slabe skrbi za delo enega ključnih predstavnikov belgijskega art nouveauja. Po besedah Francoise Aubry, kustosinje v Hortovem muzeju v Bruslju, so turisti vedno znova razočarani, ko jim pove, koliko arhitektovih stavb je uničenih. "Tujcem je takšno uničevanje dediščine nepredstavljivo," pravi.

Iskanje nove namembnosti pročelja
Da bi lahko izpeljali konservacijo in restavracijo 15 metrov dolgega in 11 metrov širokega pročelja, mu morajo najprej poiskati novo namembnost. V preteklih letih je bilo kar nekaj predlogov, ki pa so zaradi vladnih pregovarjanj in pomanjkanja denarja propadli. "Bruselj pogosto imenujemo kot prestolnico nadrealizma, vendar v tem primeru ima beseda vsekakor negativen predznak," je dejal Coomans De Brachene.